"Ukrajina potrebuje našo pomoč, naša moralna dolžnost pa je, da se na tak klic pomoči odzovemo po svojih najboljših močeh in pomagamo z materialnimi in finančnimi sredstvi ter z vojaško pomočjo," je dejal Tonin.

Kot je poudaril v izjavi, se je Slovenija odzvala na vse te tri oblike pomoči. "V naslednjih dneh pa je pomembno, da pomagamo tudi v humanitarnem smislu," je opozoril Tonin. V Sloveniji že imamo različne organizacije, ki zbirajo pomoč za ljudi v Ukrajini in tudi že za begunce, ki prihajajo v sosednje države.

Po Toninovih besedah se bodo na ministrstvu za obrambo organizirali s pomočjo civilne zaščite in tako zagotovili poseben center, kamor bodo lahko ljudje prinesli pomoč, ki jo želijo darovati Ukrajincem.

Obenem pa bo uprava za zaščito in reševanje zagotovila logistiko za prevoz vse te pomoči v Ukrajino in države, ki sprejemajo ukrajinske begunce. Kot je izpostavil, bodo v prihodnjih dneh objavljeni tudi natančni seznami ključnih potreb tako Ukrajine kot držav, ki že oskrbujejo ukrajinske begunce.

V Sloveniji so sicer že ustanovili posebno skupino, v kateri aktivno sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za obrambo, in kjer urejajo vse potrebno za sprejem beguncev. "Prvi begunci, teh je okrog 10, so že prišli v Slovenijo," je povedal Tonin. Dodal je, da je za ženske z otroki v posebnem centru v Logatcu zagotovljenih 250 mest.

Hojs je v tvitu zapisal, da bi bilo število 180.000 sprejetih beguncev "možno le ob popolnem eksodusu iz Ukrajine, ki pa ni verjeten". Zato bo realno število sprejema po njegovih besedah "tudi 10 in večkrat nižje in te bomo solidarno" določili z ostalimi državami EU, je zapisal.

Ponovno poudarjam,da bi število 180.000 sprejetih beguncev,bilo možno le ob popolnem exodusu iz Ukrajine,ki pa ni verjeten.Zato bodo realne številke sprejema tudi 10 in več krat nižje in te bomo solidarno,ob aktivaciji direktive za začasno zaščito,določili z ostalimi EU državami.

— Aleš Hojs (@aleshojs) February 27, 2022

Slovenija podpira uporabo evropske direktive o začasni zaščiti, ki je unija doslej še ni aktivirala, je poudaril Hojs. Pojasnil je, da je sicer nekoliko zastarela, saj je iz leta 2001, Slovenija pa jo je v pravni red prenesla leta 2005, a v danem trenutku je sprožitev te direktive izjemno pomembna, saj je Slovenija že začela izvajati vse dejavnosti, povezane s to direktivo, kot so priprava nastanitve beguncev in podobno.

Minister je povedal, da je na zasedanju predstavil razmere v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 300.000 beguncev iz bivše Jugoslavije, ter pojasnil, da je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor 180.000 do 200.000 beguncem iz Ukrajine.

V članice EU je sicer po navedbah Evropske komisije in francoskega predsedstva doslej prišlo že več kot 300.000 beguncev iz Ukrajine.

Hojs se je tudi zavzel za še ostrejše vizumske ukrepe proti Rusiji. Pojasnil je, da Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe proti delu ruskih državljanov, a da je osebno prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti. "Dokler ne bo vsak posamezen ruski državljan čutil, kako norega predsednika imajo, toliko časa v Rusiji ne bo vzniknilo večje, masovno gibanje proti avtoritarnemu sistemu, ki ga za lastne potrebe izvaja ruski predsednik," je dejal.