Za dan 17. novembra se je delež pozitivnih testov dvignil na 29,5 odstotkov, po tem ko je bil zadnjih nekaj dni nekje med 25,9 in 28,4 odstotkov. Včeraj smo tako imeli pri 6813 testih kar 2013 pozitivnih. Dan pred tem, 16. novembra, je bilo testiranih 5326 ljudi, od tega pa potrjenih 1388 novih okužb. Potemtakem je bil delež pozitivnih 26 odstoten.

Glede na Covid-19 Sledilnik je število hospitaliziranih od začetka drugega vala epidemije – ta je bila ponovno razglašena 19. oktobra –, naraslo z 291 na 1275. Ob razglasitvi je bilo na intenzivni negi 56 ljudi, včeraj pa 209, na respiratorju 19. oktobra 28 ljudi, včeraj pa 152. Kot kaže Sledilnik, smo imeli na dan razglasitve drugega vala epidemije 190 smrtnih žrtev zaradi covida-19, včeraj pa 876.

Zakaj se epidemija kljub ukrepom ne umirja, kje okužbe izvirajo in kako naj si razlagamo te številke, smo vprašali mikrobiologa dr. Gorazda Janeza Pretnarja.

"Morali bi imeti točen podatek o tem, koliko ljudi danes hodi v službo. Naslednji problem je, da so med nami atipični prenašalci. Ti ljudje, ki hodijo v službo, imajo stike tam, imajo stike v prostem času in imajo stike z domačimi. Zaradi tega se virus lahko prosto širi," je razložil. Kot pravi, so ukrepi zastavljeni tako, da se "družbo, kar se tiče dela, kar se da maksimalno ohrani in da se hkrati čim bolj zmanjša medsebojne stike."

"Gre za kompromis," razlaga, "če bi imeli 14 dni totalen 'lockdown', bi seveda ti prenašalci virus prenašali v ožjem krogu in v tem ožjem krogu bi bilo okužbe lažje prestreči." Cilj pa je priti nazaj na tisto točko, da bodo epidemiologi spet lahko obravnavali popolnoma vsakega, ki bo pozitiven.

Pretnar pojasnjuje tudi dogajanje v domovih za ostarele. "Kot kaže, naj bi bili starejši bistveno bolj dovzetni za okužbe. Potem pa imamo dva tipa širitve. Eden je znotraj doma, med stanovalci. Drugi pa je prinos zaposlenih, ki v domove ne vstopajo s simptomi, temveč prihajajo v dobri veri na svoje delovno mesto, a so hkrati atipični prenašalci." Dodaja, da je tukaj zadevo zelo težko ustaviti.  

"Približujemo se koncu prvega tedna 'lockdowna' in počakajmo, kaj bo to prineslo po 14 dneh. Če gledam številke, ki sicer navidez letajo gor in dol, se nekako gibljemo na platoju. Upam, da višje ne bo šlo," pove. Doda še, da ga bolj kot napoved umiritve širjenja skrbi, kaj bo prinesel veseli december, božič, novo leto, nakupovanje in zabave. "Tukaj pričakujem, da se bodo ljudje vendarle držali teh ukrepov in da bomo skupaj stisnili zobe. S tem lahko ohranimo marsikatero življenje in seveda zdravstvo v sorazmernem teku." Hkrati pa opominja, da bomo z virusom morali še nekaj časa živeti.