FOTO: Poroka od Anbot

Piran

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine je bila sobota na Tartinijevem trgu dan za poroko od anbot. Člani društva ljubiteljev kulturne dediščine Anbot so najprej dopoldne skupaj z otroci Vrtca Mornarček Piran na ustvarjalnih delavnicah izdelovali in počeli vse, kar je potrebno, da poročni dan poteka tako, kot zahtevajo stari običaji. Temu je sledil poročni sprehod ženina in neveste s številnimi v stara oblačila praznično oblečenimi svati ter seveda kar tam sredi trga tudi poročna pojedina. Člani Anbota so ponovno navdušili, pa naj gre za prikaz dejavnosti njihovih krožkov, za vzbujanje zanimanja in animacijo obiskovalcev Pirana za njihove dejavnosti, predvsem pa za srčnost, s katero se lotevajo ohranjanja piranske dediščine.  

»Za letošnje Dneve evropske kulturne dediščine so si vsi udeleženci izbrali obujanje praznovanja kakega starega običaja. Imamo osebne, krajevne, cerkvene, državne in še kakšne praznike, v Anbotu pa smo se odločili za staro poroko. Tudi sicer smo kot družina in ker naše društvo obeležuje že 12 let delovanja, smo se določili za poroko, v kateri kot družina sodelujemo vsi,« je povedala Natalija Planinc.

In kdo sta bila ženin in nevesta? Poročila sta se Natalija Planinc in Polde Belec, ki sta se po hudomušnih besedah župana in svata Petra Bossmana začela spogledovati že dolgo nazaj in sta leta 2003 sklenila zvezo imenovano  Anbot - Društvo ljubiteljev kulturne dediščine Piran.

Pred poroko so na stojnicah prikazali dejavnosti njihovih krožkov in jih povezali s poroko. Tako so izdelovali poročne šopke iz vrtnic in šopke ter okrasne girlande za okrasitev slavnostne mize iz bršljana, ki prinaša srečo v zakonu.  Dokončevali so izvezena oblačila, posteljnino in perilo za v nevestino bogato založeno skrinjo z doto, in ne nazadnje so posebno pozornost namenili iskanju godovnih imen ter njihovemu izvoru.  »Včasih so ljudje mnogo bolj kot rojstni dan praznovali svoj god. Tako danes tu obujamo godovna imena in pravila o tem, kako so včasih izbrali ime. Vsak lahko na naši stojnici izve, kdaj lahko glede na rojstni dan goduje in nato mu naša kaligrafinja Marina Kurtin tudi izpiše njegovo ime,« je povedala Planinčeva.

Na eni od stojnic si je vsak lahko naredil svoje glasbilo »nunalc« in tudi sicer je za veselo poročno glasbeno spremljavo skrbela Marjetka Popovski. Vse je presenetila tudi lopo okrašena svatovska miza, ki se je raztezala čez Tartinijev trg. Ob njej so bili najrazličnejši stari stoli, ki so jim življenje obudili člani Anbotovega restavratorskega krožka, na njej pa na skrbno ročno izvezenih prtih pogrinjki iz starih servisov, ki so jih prav tako od doma prinesli vsi člani društva.

Seveda je po tem, ko je poročna povorka z deklicama na čelu, ki sta za srečo delili konfete, obhodila trg, na mize prišla tudi poročna pojedina. Ker je ta del poroke v Istri običajno potekal bolj skromno, so svatom postregli z za poroke tradicionalno klobaso s kislim zeljem. Je bilo pa zato na mizah toliko več kruhkov z ribjimi in drugimi namazi, kroštol, istrskih potic, jabolčnih zavitkov, breskvic, sadja in še česa, kar so doma spekle članice Anbota.

Deli novico:

Xxxxx |  02 .10. 2015 ob  13: 11
Od kod so privlekli te strafanice?poroka v piranu je bila anbot malo drugacna,vsaj kulinaricno!,,
Anbot in danes |  29 .09. 2015 ob  08: 43
-2
Čestitke Nataliji in kompaniji za dogodke, ki vedno znova navdušujejo. Preplet preteklosti in sedanjosti je prava pot za prihodnost!
@Lili |  28 .09. 2015 ob  12: 45
Lili, mislim da imaš popolnoma prav
Lili |  28 .09. 2015 ob  12: 04
Moja mama in papa sta tudi od ambot... ma teke poroke niti pod razno... anbot so bili (večina) revni kot cerkvene miši!!! Ta poroka je očitno od šinjorjev od ambot (ki niso bili Slovenci)....
Lepo.... |  28 .09. 2015 ob  11: 14
Res lepo.....