Notranji ministri EU bodo danes razpravljali o težavah s povečanim številom prošenj za azil, s katerimi se soočajo nekatere članice od odprave vizumov za države Zahodnega Balkana. Začasnega suspenza pravice do potovanja brez vizumov ne bo, saj mehanizem za to še ne obstaja. Pričakuje se torej le opozorila in pozive k ukrepanju.
Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengen brez vizumov potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo. A že takrat so se pojavili pomisleki, zato se je istočasno zavezala, da bo vzpostavila mehanizem, ki bo v primeru resnih kršitev omogočal suspenz ukrepa.
Še leto pozneje, decembra lani, so notranji ministri sprejeli načelni dogovor o vzpostavitvi mehanizma za hiter in začasen suspenz vizumske liberalizacije v primeru izrednih razmer. Od takrat potekajo pogajanja o tem z Evropskim parlamentom, ki naj bi prinesla dogovor v treh do štirih mesecih.
Odločitve o začasnem suspenzu tako danes ni mogoče sprejeti, saj mehanizem za to še ne obstaja. Edina druga možnost, sprememba zakonodaje, pa bi terjala zelo veliko časa. Glavni namen je tako danes pritisniti na države Zahodnega Balkana, naj ukrepajo, in pospešiti zakonodajni proces, da bo začasni suspenz na voljo čim prej.
Pritožbe članic se sicer običajno okrepijo v tem času, saj Romi, ki so glavni vir neutemeljenih prošenj za azil, iščejo zavetje pred zimo. Letos je na problem opozorilo šest članic unije - Nemčija, Francija, Luksemburg, Švedska, Belgija in Nizozemska - v pismu komisarki za notranje zadeve Cecilii Malmström.
Poleg tega bodo ministri med drugim govorili o usodi schengenskih kandidatk Romunije in Bolgarije, vzpostavljanju skupnega azilnega sistema, nezakonitem priseljevanju in razmerah v Siriji.
