Kot so že leta 2019 ugotavljali na Mestni občini Koper, že leta spremljamo nihanje v poimenovanju tega prostora. V zadnjih desetletjih se je tako uporabilo različna imena, kot so Slovensko primorje, Primorje, Koprsko primorje, Koprsko, Slovenska Istra, slovenska Istra, Istra, Slovenska obala, slovenska Obala, Obala.

Iz študije oz. elaborata, ki je bil podlaga za sklep koordinacije županov, izhaja, da si je geografska stroka danes dokaj enotna v podpori poimenovanja Slovenska Istra.

Analiza različnih kontekstov pokaže, da se poimenovanja za to območje danes razlikujejo najbolj glede na kraj bivanja, generacijsko pripadnost in družbeno področje rabe.

Na določenih družbenih področjih pa je razvidna potreba po uradnem poimenovanju območja, ki mora biti natančno opredeljeno. Pri tem se na osnovi analiz kaže ime Istra ali Slovenska Istra kot ime z najdaljšo tradicijo in ime, ki tudi danes nosi dovolj vsebine, da se prebivalci s tako poimenovanim območjem poistovetijo, tudi ko se imenujejo kot prebivalci tega območja.

Pri tehtanju med obema izrazoma je prevladalo mnenje, da je kljub nihanju v rabi tako enega ali drugega poimenovanja očitnejša potreba po natančni opredelitvi območja in poimenovanju območja z lastnim imenom. V teh primerih ni dovolj ime Istra, ki se nanaša na celoten polotok ali se je vsaj v preteklosti nanašalo na hrvaški del Istre, pač pa se tu dokaj dosledno pojavlja ime Slovenska Istra.

Postopke za prijavo poimenovanja Slovenska Istra na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bo vodilo Znanstveno raziskovalno središče Koper.

P.I.K.A. je potrjena

Brez glasu proti pa so svetniki potrdili Istrsko kulturno strategijo P.I.K.A. za obdobje 2021–2030. Gre za prvo skupno kulturno strategijo štirih istrskih občin, ki je začela nastajati v sklopu prijave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Namen strategije je postaviti kulturo v središče razvoja, njeni strateški cilji pa so ustvariti prostor mreženja in sodelovanja, povečati dostopnost kulture, krepiti zmogljivost in spodbujati kakovost kulture, nadgrajevati regionalne in mednarodne povezave ter vzpostaviti in izvajati trajnostni razvoj.

Strategija predvideva tudi specifične izvedbene načrte za dvo- oziroma triletna obdobja. Med konkretnimi ukrepi pa med drugim navaja skupno posvetovalno telo istrskih občin za področje kulture, skupni napovednik kulturnega programa in skupno promocijo, nadgradnjo Kocjančičeve nagrade ter nadgradnjo dogodkov, kot so Ex-tempore Piran, Primorski poletni festival, simpozij Forma viva in festival Kino Otok.