"Naš cilj je, da iz domačih virov zagotovimo dodatnih 500 litrov vode na sekundo," je v izjavi medijem po sestanku delovne skupine v Ljubljani pojasnil Zajc.

Delovna skupina je danes določila izhodišča, katerih cilj je za Obalo določiti nov vir, ki bo zagotavljal omenjenih dodatnih 500 litrov vode na sekundo. Doslej se je omenjalo devet možnosti, dve sta odpadli takoj, v prihodnjih 14 dnevih bo skupina preučila še ostale. "Potem pa je treba samo ugotoviti, kje je vložek najbolj primeren za najbolj učinkovit rezultat," je dodal.

V igri dve rešitvi

Po ministrovih pojasnilih sta takoj odpadla razsoljevanje in status quo, pa tudi zadrževalnik Kubed kot ena izmed možnosti, ki se je omenjala že v preteklosti. Kot je dodal vodja Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar, je ta možnost odpadla, ker gre za napajanje iz istega vodnega vira kot Rižana.

V igri sta po Zajčevih besedah dve rešitvi: ali iz obstoječih podzemnih virov in izvirov zagotoviti zadostne količine in to povezati z ustreznimi transportnimi cevovodi ali zagotovitev vira z neko novo akumulacijo. Tu se največkrat omenja vodni vir Padež v Brkinih, v preteklosti najbolj preučevana rešitev.

Po Prohinarjevih pojasnilih se pogovarjajo o vodnih virih s Krasa (Klariči oz. Brestovica) in ilirskobistriškega, obstoječih virih na Obali, ena od alternativ je tudi povezava proti postojnskemu sistemu.

"Osnovna ideja je, da se ta primarna vodooskrba zagotovi iz slovenskih vodnih virov, to je cilj. Navezave potem na Hrvaško in eventualno tudi Italijo so lahko kot dodatna varovalka, kot dodatno zavarovanje za morebitne potrebe za izredne dogodke," je poudaril vodja direkcija za vode in dodal: "Sam sistem vodooskrbe je treba reševati kot cel sistem, treba je gledati tudi na ilirskobistriškega in kraškega, zato da imamo potem celoten sistem povezan v neko stabilno strukturo."

Najprej bodo pregledali obstoječo dokumentacijo

Delovna skupina bo tako po njunih pojasnilih zdaj preučila obstoječo izdelano dokumentacijo za določene variante, ki so se omenjale že v preteklosti. Tudi to bo namreč vplivalo na to, katero možnost izbrati. Naslednji sestanek delovne skupine z vsemi župani bo konec julija, teden prej bo s predstavniki vseh treh tamkajšnjih vodovodov skušala preučiti zadeve.

Zajc si točnega datuma, do katerega naj bi bila znana rešitev, ne upa napovedati, računa pa, da bo delovna skupina to poiskala čez poletje. "Važno je, da se zdaj dela na tem," je poudaril. Ob tem spomnil, da so tamkajšnje občine že prosile, da se v roku enega meseca vsaj določi najbolj primerne variante, da se nato lahko določi časovnica.

"Dokler ne vemo, kaj je tista optimalna rešitev, za katero se vsi strinjamo, da je najboljša, tudi zelo težko govorimo, kako hitro bo prišlo do same realizacije. Si bomo pa vsi prizadevali, da pride hitro do te realizacije, glede na to, da se to vleče že od leta 1965," je dejal minister.

"Mi rabimo vodo"

Zajc zaenkrat tudi ne more govoriti o finančni oceni, je pa pojasnil, da so v primeru odločitve za obstoječe vire in dodatne transportne cevovode na voljo kohezijska finančna sredstva, ki pa jih v primeru nove akumulacije ni.

Na današnjem srečanju so bili prisotni tudi župani vseh štirih istrski občin. Koprski župan Aleš Bržan je po srečanju pojasnil, da je delovna skupina namenjena iskanju sistemske rešitve.

"Pričakujemo, da bo delovna skupina v kratkem tudi prišla do zaključka, v katero smer gremo oz. proti kateremu viru bomo peljali vse aktivnosti, da slovenska Istra dobi nov zadosten in trajnosten vodni vir," je dejal Bržan in poudaril, da župani rešitev pričakujejo čim prej. "Zavedamo se, da to ne gre čez noč, da traja leta, a naj teh let ne bo preveč, naj jih bo nekaj, ampak jasno, mi rabimo vodo," je še dodal.