Renato Koršič, ki za eno od podjetij IPS dela na avtomobilskem terminalu, s tožbo zoper podjetje ST in Luko Koper zahteva ugotovitev ničnosti pogodb in ugotovitve pogodbe o zaposlitvi ter priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja z Luko Koper. Primer je pomemben zlasti za to, ker utegne biti sodba precedenčna za prek 300 delavcev IPS, ki so se že obrnili na sindikate, in širše za vse delavce v tem sistemu.

Koršičev zagovornik Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce Slovenije je toženima strankama očital neustreznost oz. ničnost pogodb ter tudi prisotnost znakov oderuštva, oškodovanje njegovega varovanca iz naslova razlike v plači pa je ocenil na 40.000 evrov.

Koršič je dejansko zaposleni pri Luki Koper

ST namreč "nima dovoljenja oz. izključne pristojnosti kot Luka Koper, da opravlja to dejavnost", je ob robu naroka za STA pojasnil Blatnik. Zato želijo s tožbo dokazati, da je Koršič zaposlen pri Luki Koper, "pri kateri dejansko opravlja delo v organiziranem delovnem procesu".

Koršič je od leta 2011 pa do danes večkrat prosil za zaposlitev v Luki Koper, vendar je sistem IPS to onemogočil: "Več kot 500 zaposlenih na avtomobilskem terminalu opravlja dela prek teh izvajalcev, za katere menimo, da nimajo vseh dovoljenj za opravljanje pristaniške dejavnosti, ker bi moralo pristojno ministrstvo podati soglasje k prenosu koncesije."

Kot je dodal Blatnik, je iz samega primera tudi razvidno, da delavec po prejemu sporočila SMS, naj se zglasi v Luki, sledi navodilom in odredbam Luke Koper in ne podjetja IPS, "kar pomeni, da gre za tipično opravljanje agencijske dejavnosti in za to izvajalec nima dovoljenja".

"Ta problem je možno rešiti na več načinov. Vsekakor je najbolj primeren način, da se te zaposlene, ki že dolgo opravljajo ta dela, pokliče in se jih zaposli direktno v Luki Koper. Vsakršno zavlačevanje s tem se mi zdi neprimerno in tudi omogoča dodatna tveganja pri opravljanju te dejavnosti," je še ocenil odvetnik.

Tožene strani očitke zavračajo

Zastopnik Luke Koper Martin Šafar je zavrnil navedbe tožeče strani in zatrdil, da gre pri pogodbi med ST in Luko za podjem, ki je ustrezno normiran in dokazan. Prav tako po njegovem ne drži, da bi bil sistem naročanja storitev pri IPS neprimeren, kar sicer ne pomeni, da v prihodnosti ne bo prišlo do določenih sprememb.

Odvetnik je pri tem opozoril, da je treba ločiti med delom na različnih terminalih, saj se dela oz. storitve na njih med seboj razlikujejo. Prav tako po njegovem mnenju v konkretnem primeru ni moč govoriti o oderuški pogodbi, saj bi v tem primeru obe stranki morali izkoristiti stisko ali odvisnost delavca, do česar pa ni prišlo.

Kot je dodal Šafar, je Luka Koper do Koršiča ravnala več kot korektno ter mu priznala vse pravice iz naslova delavca oz. izvajalca storitev. Zagovornica družbe ST Tamara Bandelj pa je dodala, da je Koršič pogodbo z njimi podpisal prostovoljno. Tako Šafar kot Bandljeva po zaključku obravnave nista dajala izjav.

Sindikati že dlje časa pozivajo Luko k rešitvi položaja delavcev luških podizvajalcev, t. i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS), in sicer z direktno zaposlitvijo. Vodstvo Luke Koper je sicer pred dnevi pripravilo strategijo reševanja omenjene problematike, ki jo bo nadzorni svet družbe sicer še dodatno preučil in ki predvideva tako neposredno zaposlovanje kot zaposlovanje prek kadrovskih agencij in zunanjih pogodbenih izvajalcev.

Prvi odzivi sindikatov na čelu s Konfederacijo sindikatov 90 so bili do tovrstne rešitve kritični. V sredinem skupnem dopisu so sindikalne organizacije napovedale organizacijo novega zbora delavcev IPS s predlogom sklepa, v katerem vztrajajo pri direktni zaposlitvi v sistem Luke Koper, za kar bodo uporabili "vsa razpoložljiva sredstva industrijske akcije".