Njegova glasbena pot se je začela zelo zgodaj, še v srednji šoli. Kot dijak se je v šestdesetih letih navdušil za glasbo, ki je prihajala iz zahoda in bila za roko režima nedopustna, še posebno, če je nekdo ni le poslušal, ampak tudi poustvarjal. Ob 25. letnici MMS-a je dejal, da jih to takrat ni preveč skrbelo. Jasno, ravno v tistem času so zajahali val prepoznavnosti z legendarnimi Kameleoni, ki so bili slavni tudi prek meja Slovenije v tedanji skupni državi. Pravili so jim tudi slovenski Beatli.

Zgodba s Kameleoni, kolikor sladka, je bila tudi kratka. Trajala je nekaj let, čeprav se je skupina večkrat zbrala v "revivalu". Danilo je nato nadaljeval z novimi skupinami: Boomerang, Labirint in tistimi najbolj plodnimi, od koder prihajajo največji hiti njegove kariere. Prizma, Bazar in Halo.

Hiti, kot so Ta moška, Dobrodošli, Tina, Zate, Portorož 1905, Amerika, Dober dan, Anita, itd., so le najbolj prepoznaven delček avtorjeve zapuščine.

Pesmi, ki so dobile Kocjančičev podpis, so zmagovale na Melodijah morja in sonca, Pop delavnici ter številnih drugih tekmovanjih. Enfant terrible, ki so ga vrgli iz gimnazije, pa je nekaj desetletij po tem prejel posebno priznanje za dosežke na področju glasbenega ustvarjanja. A Kocjančič ni pisal le zase. Pisal je za številne ustvarjalce, tako slovenske, predvsem pa primorske. Vsi so ob njegovem slovesu pretreseni, ker je odšla legenda. Kocjančič je bitko izgubil po dolgotrajni borbi z boleznijo. Po borbi, ki je ni mogel zmagati, kot je to počel na glasbenih festivalih. Čeprav mu korajže ni manjkalo. Številni prijatelji pravijo, da je Kocjančič kljub slabemu stanju imel veliko volje do življenja, do ustvarjanja.

Tudi na lanskem MMS-u, ki je po dolgem času ponovno postregel z dobrimi, znanimi in priznanimi izvajalci, je nastopil. Želel je pustiti svoj pečat. Najbrž zadnji. Še zadnjič na festivalu, ki mu je najbrž najbolj "ležal" od vseh. In pesem Daj daj daj je bila poletni hit. Pozitiven, poskočen in melodičen. Kljub temu, da je bil Kocjančič že vidno zdelan od bolezni. Nastopiti je želel tudi ob koncu minulega leta v Kopru. Ni šlo, čeprav mu tudi tedaj optimizma ni zmanjkalo. V kratkem pogovoru za naš portal je dejal, da vsem bralcem želi predvsem zdravja. Zdravje, ki ga je nato le dober mesec dni kasneje dokončno izdalo. Prezgodaj, vsekakor, a kljub temu za njim ostajajo pesmi, ki govorijo zase. In bodo to počele še mnoga leta ...