Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, Judov, pa tudi pripadnikov 26 drugih narodov, večinoma slovanskih, med njimi je bilo tudi 1700 Slovencev.

Svetovna organizacija letos dejavnosti ob spominskem dnevu organizira pod naslovom Spomin na holokavst: Zahtevaj in zaščiti svoje človekove pravice. Z njim želijo mlade spodbuditi, da jim holokavst služi kot lekcija, da ukrepajo proti diskriminaciji in da zaščitijo demokratične vrednote v svojih skupnostih, še posebej v času, ko neonacistične in druge skupine netijo porast antisemitizma in drugih oblik sovraštva.

Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da letos dan spomina sovpada z zaskrbljujočim povečanjem antisemitizma. "Opazimo lahko širjenje neonacističnih skupin, poskuse pisanja zgodovine na novo in izkrivljanja dejstev o holokavstu. Nestrpnost se po internetu širi s svetlobno hitrostjo," je zapisal.

"Dejansko lahko vidimo, da nestrpnost vstopa v vsakodnevno politiko; usmerjena je proti manjšinam, muslimanom, migrantom in beguncem ter izkorišča jezo in zaskrbljenost spreminjajočega se sveta," je nadaljeval Guterres in skleni, da je zato sedaj več kot nujno, da se združimo v prizadevanjih za univerzalne vrednote in zgradimo svet, kjer smo si vsi enaki.

Na relativizacijo zgodovine je opozorila tudi zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, doktorica Maca Jogan, in v pogovoru za STA ocenila, da je dan spomina na holokavst tako v Sloveniji pomemben predvsem za to, da se konča izenačevanje storilcev zločinov s tistimi, ki so pod njimi trpeli in se uprli, kar se pri nas dogaja že tri desetletja.