Tako so leta 2000 slavili prva tri zlata olimpijska odličja za samostojno Slovenijo (od leve) Iztok Čop, Luka Špik in Rajmond Debevec. Foto: Facebook Rajmond Debevec

Za dan slovenskega športa so poslanci v državnem zboru sredi letošnjega leta opredelili datum, ko je veslaški dvojni dvojec v sestavi Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju leta 2000 v Sydneyju osvojili prva zlata olimpijska odličja za samostojno Slovenjo.

To bo hkrati tudi prvi dan evropskega tedna športa, ki bo v Sloveniji letos potekal šestič, in sicer med 23. in 30. septembrom. Organizatorji želijo, da bi bilo v tem tednu okrog 200.000 aktivnih udeležencev.

Častni pokrovitelj praznika je predsednik Borut Pahor, ki bo med drugim pripravil dan odprtih vrat v svojem kabinetu. Že v ponedeljek, dva dni prej, je kot napoved dogodkov Slovenijo obiskal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach.

Olimpijski komite Slovenije, nacionalne zveze, klubi in druge organizacije, ne le športne, bodo pripravili številne športne in rekreativne dogodke v državi. Povabljeni so vsi, od najmlajših v vrtcih do upokojencev, invalidi ter tudi zaposleni delavci.

Tako bodo v Novem mestu 60. po vrsti pripravili igre zaposlenih, ki bodo nekaj časa delali, nato pa bodo imeli čas za športne dejavnosti. Pridružili se jim bodo tudi drugod.

Kustečeva je ocenila, da so s predsednikom Moka Bachom in vlado v ponedeljek odprli pomembne vsebinske teme, posebej v luči predsedovanja Slovenije EU v drugi polovici naslednjega leta. "Osrednja tema bo prihodnost modela evropskega športa. Na eni strani smo govorili o podpori čim širši vključenosti prebivalstva, od društev in klubov do vrha svetovne civilne sfere, Moka, pa tudi o vlogi države pri tem," je dejala Kustečeva.

Kustečeva posledično ne zagovarja državno podprt podjetniški model športa, kot ga poznajo v ZDA, kjer gre pretežno za podporo majhnemu segmentu vrhunskega športa. Nasprotuje podpori zgolj tistim športnikom ali klubom, ki prinašajo denar.

Obisk predsednika Mok-a, Thomasa Bacha, v Sloveniji.

"To ne prinaša boljšega zdravstvenega stanja prebivalcev, za kar naj bi šel javni denar. Nekateri slovenski športniki lahko sami, denimo iz nogometa, košarke in tenisa z letnimi prihodki presežejo letni proračun Slovenije za šport. Podpora temu ni cilj proračunske blagajne," je izpostavila.

"Ključna dilema modela evropskega športa je, do katere mere omogočiti tako profesionalizacijo, da ta ne postane le čista gospodarska dejavnost, kot je to denimo v ZDA. Če gremo v tak pristop, bi bil šport zgolj pridobitna dejavnost, ampak tega si v Evropi ne želimo. Šport je del javnega interesa držav, da vsakega prebivalca spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu praktično od zibelke do groba. Temu spodbujanju mora biti namenjeno finančno prizadevanje države, tudi prek izobraževalnega procesa v šolstvu, pomoči rekreaciji, športu starejših in invalidov," je še dejala.

OKS je že kmalu po izbruhu pandemije sredi marca, ki je zaustavila življenje, tudi vse športne dejavnosti, na vlado naslovil obsežen sezam predlogov za izboljšanje pogojev za delovanje športa. Ministrica Kustec je zagotovila, da bo ena izmed prihodnjih sej vlade posvečena tej temi.

"Posvečena bo odpravi administrativnih ovir, iz 0,5 se bo na en odstotek povečala možnost namenjanja dohodnine na izbrane projekte, iz 0,3 odstotka se bi povečale donacije na 20 odstotkov. Tu bomo šli nasproti tistim, ki bi želeli v večji meri pomagati drugim vejam civilne sfere, tudi športu."