Janez Cigler Kralj (foto: Nebojša Tejić/STA)

Cigler Kralj si je odziven trg dela zadal za eno osrednjih nalog svojega mandata, koronska kriza pa je pomen te prioritete samo še okrepila, je poudaril. Vlada je uspela po njegovih besedah s protikoronskimi ukrepi v ključnih mesecih epidemije covida-19 zaščititi več kot 300.000 delovnih mest. V evidenco brezposelnih se je tako prililo "le" 14.000 novih brezposelnih, "že sredi maja pa se je trend priliva ustavil in od takrat število brezposelnih počasi, a vztrajno upada". "Razveseljivo je, da je vedno več ponudbe delovnih mest," je dodal.

Ne glede na to pa strah različnih deležnikov pred jesenjo razume. Kot je dejal, se o napovedih, kaj bi se lahko v prihodnjih mesecih dogajalo na trgu dela, veliko pogovarjajo na ministrstvu, na vladi, v okviru delovne skupine pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, v njegovi stranki NSi in tudi s socialnimi partnerji. "Dejansko večina teh akterjev pričakuje težko jesen," je potrdil. Na vprašanje, ali bodo torej podaljšali doslej ključni ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma na september, je odvrnil, da odločanje o tem poteka prav te dni.

Sam se nagiba k čim obsežnejši usmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, take pobude pa dobiva tudi od zunaj. Za koriščenje te možnosti je Zavod RS za zaposlovanje do vključno nedelje prejel 7765 vlog za 40.743 oseb, kar je "malenkost manj" od Cigler Kraljevih pričakovanj. "Je pa res, da bi se verjetno več delodajalcev za to odločilo, če ne bi bilo ukrepa čakanja na delo doma. Tu je glavno torišče odločanja, ali še za en mesec podaljšati ukrep čakanja na delo doma," je izpostavil.

A na drugi strani ne želi pustiti na cedilu dejavnosti v gospodarstvu, ki se še ne morejo zagnati, denimo industrije srečanj in prevoznikov. Zavod za zaposlovanje je sicer doslej za nadomestila plač za čakanje na delo izplačal 258,5 milijona evrov, vlada pa je denimo ukrep v programu stabilnosti aprila ocenila na 700 milijonov evrov. Zdaj na ministrstvu zanj skupaj z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa iz evropske posojilne sheme Sure predvidevajo 700 milijonov evrov.

Po aktualni zakonodaji bi lahko vlada čakanje na delo podaljšala le za vse gospodarstvo, v prihodnje pa bodo, tako minister, "gotovo razmišljali o tem, kako pomagati panogam, ki se še ne morejo zagnati". Odločitev o podaljšanju tega ukrepa mora "pasti v tem tednu". "Če želimo v septembru še imeti čakanje, moramo sklep o podaljšanju sprejeti v četrtek na seji vlade," je opozoril Cigler Kralj.