K nižjemu primanjkljaju je prispevala občutna rast prihodkov, kjer je bilo po podatkih finančnega ministrstva opaziti predvsem višjo rast dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in prejetih sredstev iz EU.

Na strani odhodkov so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za dobro desetino, kar je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah. Skoraj tretjino več denarja pa je bilo izplačanega za transferje posameznikom in gospodinjstvom.

Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca novembra izplačanih 2,45 milijarde evrov, potem ko se je v celem letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.

Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se v enem letu v povprečju zvišale za 4,8 odstotka oz. 7,2 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju pridobile 6,5 odstotka. Povprečna letna inflacija je bila 1,9-odstotna, medtem ko so statistiki lani zabeležili 0,1-odstotno deflacijo. Letni padec cen je bil lani 1,1-odstoten, je danes sporočil statistični urad.

Letno inflacijo 2021 so naftni derivati zvišali za 1,3 odstotne točke. Hrana, ki se je podražila za štiri odstotke, je letno inflacijo zvišala za 0,6 odstotne točke, pol odstotne točke je k inflaciji prispevala podražitev toplotne energije (+70,9 odstotka).

Cene življenjskih potrebščin se v letošnjem decembru glede na november v povprečju niso spremenile, vseeno pa so se nekateri izdelki in storitve opazneje podražili oziroma pocenili, ugotavlja statistični urad.