Pravoslavni verniki so se na božič pripravljali s šesttedenskim postom, ki je bil namenjen notranji pripravi na rojstvo Jezusa Kristusa in se končuje danes. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislava Livopoljca pravoslavci enako kot katoliki verjamejo, da jih je Jezus Kristus s tem, ko je prišel na svet, osvobodil greha in smrti ter jim dal večno življenje. "Z njegovim rojstvom je bila premagana razlika med človekom in Bogom. S tem, ko je prišel na zemljo, nam je Bog pokazal, da smo lahko tudi mi deležni večnega življenja," je dejal.

V pravoslavnih cerkvah bodo danes, dan pred božičem, delili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Po besedah Livopoljca badnjak simbolizira okolje, v katerem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Kristus.

Badnjake bodo verniki danes iz cerkev odnesli domov, jih zažgali ter v družinskem krogu in v molitvi pričakali božič. Ob polnoči bodo mnogi odšli na prvo slavnostno liturgijo, osrednja božična liturgija pa bo nato ob 9. uri dopoldne.

Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne Cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena - Gašper, Miha in Boltežar.

Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 23.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Že v četrtek so koledniki obiskali predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič.

V nekaterih državah je praznik svetih treh kraljev dela prost dan, med drugim v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.