Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje, ki smo ga že poznali, je po srečanju predsednikov držav procesa na Brdu pri Kranju poudaril predsednik republike Borut Pahor.
ARBITRAŽA V PIRANSKEM ZALIVU: Se bomo vrnili na stanje, ki smo ga že poznali?
Slovenija
Na novinarski konferenci je Pahor pojasnil, da bi bilo to stanje incidentov in drugih težav, s katerimi sta se državi soočali v preteklosti, zato misli, da je treba arbitražni sporazum spoštovati. Spoštovati ga je treba tudi zato, ker gre za mednarodni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi in sta ga dolžni spoštovati, saj zavezuje obe.
"Gre predvsem za odnose med dvema sosednjima in prijateljskima državama, ki imata izredno priložnost, da s to pogodbo in z odločitvijo sodišča rešita eno od najbolj perečih vprašanj. V nasprotnem primeru bi utegnilo stanje prerasti znova v to, kar smo že poznali in zaradi splošnih mednarodnih razmer še slabše - v incidente, konflikte. Tega si nihče ne želi, ne naši hrvaški prijatelji, prav gotovo ne mi in mislim, da tudi ne mednarodna skupnost," je še poudaril.
Izpostavil je tudi dejstvo, da je bil arbitražni sporazum v Sloveniji potrjen tudi na referendumu in da je Hrvaška zaradi sporazuma nadaljevala pogajanja z EU in nato postala njena članica.
Ob tem je poudaril, da ne ve, kakšna bo razsodba sodišča, ve pa, da ni kompromisov glede tega, da je treba njegovo odločitev spoštovati. "Možno je najti kompromis le glede načina uveljavitve," je dejal.
Na vprašanje, zakaj Slovenija vztraja pri arbitražnem procesu, čeprav je Hrvaška ugotovila, da je bil kompromitiran zaradi afere Sekolec-Drenik, je Pahor dejal, da je sodišče odločilo, da ne gre za prekršek, zaradi katerega bi postopek ustavili in da bo nadaljevalo delo.
Izpostavil je tudi, da arbitražni sporazum določa, da bi lahko katerakoli vlada kadarkoli predlagala dvostransko rešitev vprašanja meje, a se za to niso odločile, saj sta državi vedeli, da ne moreta doseči več, kot lahko dosežeta z arbitražo.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ponovila, da mora spoštovati odločitev sabora, ki je julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega procesa, ker je nepovratno kompromitiran. Poudarila je še, da si Hrvaška želi ohraniti dobre odnose s Slovenijo in da je pripravljena vprašanje meje rešiti tudi na druge načine ter naprej govoriti o tem.
Prepričana je, da bosta državi kot odgovorni članici mednarodne skupnosti rešili vprašanje arbitraže. Upa, da do incidentov ne bo prišlo, meni pa, da vprašanje meje v času, ko sta obe državi članici EU, v življenju ljudi ne ustvarja problemov na obeh straneh meje.
Gost srečanja nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je na vprašanje odgovoril z besedami: "Stališče Nemčije je, da izhajamo iz načelnega spoštovanja mednarodnega prava, kot pa smo slišali iz izjav slovenskega predsednika in hrvaške predsednice, sta državi v sporu glede vsebine, obsega in pogojev arbitražnega sporazuma, zato gre za bilateralni spor in upam ter verjamem, da obe državi zdaj tako cenita dobrososedske odnose, da iz tega konflikta ne bo nastal nov mejni spor in zasenčil dobrih odnosov med državama".