Koprska zadruga Agraria, ki se je dolga leta borila z rdečimi številkami v bilancah in slabo prodajo izdelkov, je na poti okrevanja in stabilizacije poslovanja. Trendi se obračajo tudi zato, ker ljudem več ni pomembna le kvantiteta, ampak predvsem kvaliteta.
Agraria ima najbrž najdražje sadje in zelenjavo od vse prodajalen na Obali. To pa zato, ker prodajajo predvsem domače, tako rekoč lokalno pridelane izdelke, ki so nesporno višje kakovosti kot to, kar uvozimo iz Španije in Izraela in izgleda, kot bi bilo "štancano", saj je vsak kos praktično enak.
Prodaja domačega teče brez težav
"Lani smo prodali 1300 ton sadja in zelenjave, pridelane na našem območju. Prodali smo prav vse, kar so nam naši lastniki, zadružniki pripeljali," pojasnjuje direktor družbe Robert Fakin (na sliki levo). Pravi tudi, da če bi imeli še enkrat toliko pridelkov na voljo, bi jih brez težav prodali. Sedaj manko nadoknadijo tako, da tudi sami uvozijo nekaj sadja in zelenjave, a je ta strogo ločena od tiste domače s poreklom, kjer se praktično ve, kje je posamezna kumarica rastla.
Dobra prodaja se je poznala tudi v bilancah podjetja. To je v lanskem letu zabeležilo za več kot milijon evrov višje prihodke v primerjavi z letom 2012, rast je 11-odstotna. Kakšna bo končna bilanca oziroma ali je končno prišel čas, da se Agraria izvleče iz rdečih številk in začne poslovati z dobičkom ali vsaj brez izgube, bo jasno, ko bo bilanca revidirana.
Zadruga sicer mora odplačevati tudi nekatere stare grehe in poskrbeti za razdolževanje, hkrati pa iščejo možnosti širitve. "Mi smo ravno nasprotno od tega, kar so veliki centri. Nam je na kožo pisano zaledje in majhne trgovine in tja se nameravamo širiti," še dodaja Fakin.
Trenutno imajo na Obali osem prodajalen in agro centrov, in sicer tri v Kopru, dva v Luciji, enega v Izoli, enega v Marezigah ter enega sezonskega v Ankaranu. Razmišljajo tudi o širitvi in odprtju še več trgovin, medtem ko veleprodaja poteka vse do Kobarida.
Strah pred prihodnostjo obstaja
"Na področju kmetijstva se ne dela dovolj. Vprašanje je, ali bo kdo od mladih prevzel kmetijo in delal kot kmetovalec. Država tukaj ne spodbuja in bojim se, da bo panoga zamrla," še dodaja Fakin, ki meni, da bi glede na brezposelnost lahko mlade usmerili h kmetijstvu, saj gre za eno najbolj osnovnih dejavnosti, to je proizvodnjo hrane. Tudi sami bodo zato poskušali z nasveti in prikazom osnov kmetovanja v praksi mlade navdušiti za kmetijstvo.