V slovenski Istri se še kako dobro spominjamo, kako smo lani ne za las, ampak za liter ali dva preživeli poletje, brez redukcij in izklapljanja dobave vode tako gospodinjstvom kot gospodarstvu. Lansko poletje je bilo izjemno sušno, posledično pa je bila ves julij in avgust uporaba vode omejena, kar so občutili prebivalci, kmetje in tudi turisti.

Občine in država so oskrbo vode uspele zagotoviti s tem, da so dodatne količine vode prevažali s Planinskega polja v Istro s tovornjaki. Skupno so opravili več kot 3300 prevozov, projekt pa je stal približno 700.000 evrov.

Kakšno je trenutno stanje?

"Zaloge vode na območju slovenske Istre so, zaradi za naše območje nadpovprečno deževne pomladi, zaenkrat še stabilne. Vendar je vodostaj izvira že padel v tolikšni meri, da ne uspe več pokrivati trenutne porabe vode," pojasnuje Petar Damjanić iz Rižanskega vodovoda in doda, da so zato pred 14 dnevi pričeli z odjemi vode iz Istrskega vodovoda Buzet, prejšnji teden pa tudi s črpanjem podtalnice na Podračju. 

Sicer pa je kronologija reševanja vodooskrbe slovenske Istre takšna: Oktobra lani je minister Brežan sporočil, da so se odpovedali zajezitvi Suhorce ali Padeža, ki se je omenjala kot ena od možnih rešitev. Do letošnjega poletja, so bili takrat načrti ambiciozni, bi zgradili četrto vrtino v Klaričih blizu Komna in vgradili širše cevi med Rodikom in Cepki.

Marca letos je vlada potrdila srednjeročne ukrepe, in sicer: v letih 2026–27 nadgradnjo Kraškega vodovoda iz Brestovice ter sočasno izgradnjo novega povezovalnega vodovoda na sistemu v dolžini 27 km iz vodarne Korotan pri Postojni do Rodika.

"Vodostaj podtalnice je zaenkrat še stabilen, vendar tudi ta počasi, a vztrajno pada. Ta hip iz  lastnega vodnega vira zagotavljamo 230 l/s, iz IVB 120 l/s, iz Gabrijelov 30 in iz  KVS še dodatnih 10 l/s. Zaenkrat težav z vodooskrbo še ni na vidiku, bi pa, tako kot vedno v poletnih mesecih, vse uporabnike prosili naj s pitno vodo ravnajo kar se da skrbno," pravi Damjanić. 

Sprejeli so tudi kratkoročne ukrepe, in sicer: povezavo z vodovodnim sistemom občine Trst na mejnem prehodu Sv. Barbara, odprava 'ozkih grl' na magistralnem cevovodu Rodik-vodarna Rižana, in še nekatere druge, a dosedaj so izpolnili le eno. Obljuba naj bi delala dolg, a pri nas, kot toliko krat doslej že videno, je ravno obratno. In znova, samo upamo lahko, da bo to poletje, kar se tiče vodoskrbe v slovenski Istri bolje kot lani. Ker upanje, kot veste, umre zadnje.