16 MILIJONOV EVROV NAZAJ V LUKO KOPER? OLGA FRANCA: "Zagotovo se bomo pritožili na višje sodišče"

Koper

Koprsko sodišče je v tretjem odločanju osmim nekdanjim nadzornikom Luke Koper zaradi soglasja k domnevno spornemu poslu uprave Roberta Časarja iz leta 2008 naložilo plačilo 16 milijonov evrov, poroča Dnevnik. Časarjeva uprava, proti kateri teče ločen sodni postopek, je domnevno preplačala nakup deleža v slovaški družbi TTI. Sodba še ni pravnomočna.

Časarjeva uprava je leta 2008 s soglasjem nadzornikov za 25,8 milijona evrov kupila desetino slovaškega podjetja Trade Trans Invest (TTI), po njeni razrešitvi pa je izredna revizija poslovanja ugotovila, da je bil manjšinski delež bistveno preplačan, poroča današnji Dnevnik.

Osem nekdanjih nadzornikov Luke Koper mora zaradi soglasja k poslu po informacijah časnika podjetju zdaj povrniti 16 milijonov evrov. Tako je pred nekaj dnevi pri tretjem odločanju o istem domnevno spornem poslu odločilo koprsko okrožno sodišče. To pomeni preobrat, saj je v dosedanjih dveh postopkih sodišče ta odškodninski zahtevek Luke Koper zavrnilo, še navaja Dnevnik.

Tretja sodba še ni pravnomočna, po pričakovanjih se bodo tokrat pritožili toženi nekdanji nadzorniki Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel, ki so na sodišču vseskozi zatrjevali, da so ravnali skrbno.

"Tako je, zagotovo se bomo pritožili na višje sodišče," je za časnik potrdila Franca, sedanja podžupanja Mestne občine Koper. Kot pravi, mora obrazložitev sodbe še prebrati. Že od vsega začetka je prepričana, da gre za gonjo proti nadzornikom, ki je politično motivirana.

Olga Franca

Tudi v Luki Koper sodbo še preučujejo. "Sodbo smo prejeli, sodišče je z odločitvijo v večji meri ugodilo zahtevam Luke Koper. Vsebine še nismo natančno preučili, zato nadaljnjih postopkov ne moremo komentirati," so zapisali v podjetju.

Luka Koper je leta 2010, ko jo je vodil Gregor Veselko, proti nekdanji upravi in nadzornikom vložila odškodninsko tožbo in zahtevala, da vrnejo podjetju 19 milijonov evrov, kolikor naj bi znašalo oškodovanje. Sodišče je tožbo razdelilo in najprej odločalo o zahtevku proti nadzornikom. Za pravdne stroške postopkov proti Časarjevi upravi in nadzornikom je družba doslej odštela že približno 1,5 milijona evrov.

V Luki so se sicer lani, ko jo je vodil Dimitrij Zadel, s toženimi nadzorniki v zadevi TTI dogovorili za izvensodno poravnavo v višini 248.000 evrov, vendar jim je delničarji na čelu s Slovenskim državnim holdingom na skupščini niso dovolili skleniti.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
zoran13 |  04 .11. 2022 ob  17: 49
ODGOVORNOST NADZORNIKOV

Za odgovornost članov nadzornega sveta velja enak temelj skrbnosti in odgovornosti kot za člane uprave pri delniški družbi. Člani nadzornega sveta so dolžni ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
(263. člen ZGD-1).

Priročnik za člane nadzornih svetov in upravnih odborov
Združenje nadzornikov Slovenije 1
DR. ŠIME IVANJKO, PRIREDIL DR. DUŠAN JOVANOVIČ
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST IN ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI
ČLANOV NADZORNEGA SVETA
1. ODGOVORNOST NADZORNEGA SVETA
Temeljna vloga in naloga obveznega oziroma neobveznega nadzornega sveta v delniški družbi (d.d.) oziroma vdružbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je nadzorovanje vodenja poslov družbe. Njegove pristojnosti so podrobneje urejene v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1)1. Nadzorni svet lahko v funkciji nadzornega organa pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari (2. odst. 281. člena ZGD-1). Nadzorni svet lahko tudi skliče skupščino. Nadzorni svet ni organ vodenja poslov, na njega ni mogoče prenesti vodenja poslov, določeni posli se lahko opravljajo le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov (4. odst. 281. člena ZGD-1). Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave, to pomeni, da nosi odgovornost ne le za nadzor nad vodenjem poslov družbe, temveč tudi za urejanje pravnega položaja pravic, obveznosti in odgovornosti člana uprave. Zakon podrobneje ureja razmerja med družbo in nadzornim svetom, ko gre za določene finančne transakcije. Tako sme družba članom nadzornega sveta odobriti posojilo le na podlagi sklepa nadzornega sveta. Za vsako posojilo mora biti sklep sprejet posebej. V pogodbi mora biti določena vrsta posojil, način obrestovanja in rok odplačila posojila. Pogoji za odobritev posojila morajo biti enaki pogojem, ki gospodarsko ustrezajo posojilu (1. odst. 261. člena ZGD-1).
Za odgovornost članov nadzornega sveta velja enak temelj skrbnosti in odgovornosti kot za člane uprave pri delniški družbi. Člani nadzornega sveta so dolžni ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
(263. člen ZGD-1).

Med pristojnosti nadzornega sveta ZGD-1 navaja še vrsto drugih pristojnosti.
Zakon posebej ureja odškodninsko odgovornost članov uprave in članov nadzornega sveta, če s svojim vplivom na družbo povzročijo škodo družbi. Gre za namerno povzročeno škodo, ki jo nadzorni svet kot celota ali pa član nadzornega sveta stori s tem, da pripravi člane uprave, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev. Gre za klasično odškodninsko odgovornost, ki nalaga povzročitelju, da mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Škodo mora povrniti tudi delničarjem, ki so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe (1. odst. 264. člena ZGD-1). Pri tejodgovornosti gre za škodljiv vpliv, ki ga opravi član nadzornega sveta na upravo ali preostale vodilne delavce
družbe. Za odškodninsko obveznost zadošča vpliv, storjen z majhno ali veliko malomarnostjo. Škoda lahko nastane družbi in delničarjem. Obe škodi moramo obravnavati ločeno, čeprav je škoda povzročena družbi, je še posebej škoda za delničarje. Omenjena odgovornost članov nadzornega sveta vedno nastopa takrat, ko član nadzornega sveta izkoristi svoj položaj in vpliva na preostale člane nadzornega sveta oziroma člane uprave, daposlujejo v škodo družbe.
Člani nadzornega sveta odgovarjajo solidarno, če so pri poslovanju kršili svoje obveznosti, razen če dokažejo,da so dolžnosti opravili pošteno in vestno. Gre za enaka načela kot jih poznamo pri delovanju uprave. Člani nadzornega sveta niso dolžni povrniti škode družbi niti delničarjem, če dejanje temeljni na zakonitem skupščinskem sklepu. Če nadzorni svet da le soglasje upravi, je tudi podana odgovornost, ko je le-to prispevalo k temu, da je nastopila škoda in soglasje ni bilo dano ob upoštevanju vestnega in poštenega odločanja.
Zakon pozna posebno izključitev odgovornosti članov nadzornega sveta, če je bil zavezan s škodljivim ravnanjem pri izvrševanju glasovalne pravice na skupščini ali upravičenec za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju oziroma upravičenec za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena. V teh primerih je član nadzornega sveta oproščen odgovornosti, ker pri teh opravilih ne deluje samostojno, glede na to, da je bil zavezan določenemu škodljivemu ravnanju in ga zaveza spoštovanja navodil, ki jih je dolžan upoštevati pri glasovanju na skupščini ali pri vodenju druge družbe odvezuje krivde. Tudi v teh primerih je možno utemeljiti odškodninsko odgovornost članov nadzornega sveta, če so se zavedali škodljivega ravnanja in niso opozorili nalogodajalcev na škodljivost, zlasti če gre za nezakonito ravnanje.

V zvezi z odgovornostjo članov nadzornega sveta za škodo povzročeno družbi je treba upoštevati, da se odgovornost člana nadzornega sveta ugotavlja z vidika ali je svoje obveznosti in dolžnosti opravljal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Breme dokazovanja, da je svojo funkcijo opravljal vestno in pošteno, nosi član nadzornega sveta. Pri ugotavljanju odgovornosti člana nadzornega sveta ni mogoče upoštevati subjektivnih kriterijev posameznega člana, češ da ni razumel zadeve ali da ni mogel razumeti. Pri članih nadzornega sveta je temeljna predpostavka, da gre za profesionalno delo in da so strokovno usposobljeni za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Pri tem se upošteva povprečno strokovno znanje in povprečna skrb članov nadzornega sveta. Na odgovornost posameznega člana nadzornega sveta vpliva delitev dela med člani nadzornega sveta in zadolženost za posamezna področja nadzora. Če so določeni člani nadzornega sveta imenovani v delovno skupino, ki naj pripravi določene predloge, je njihova odgovornost bistveno večja od preostalih članov nadzornega sveta, ki sprejmejo sklep na podlagi predloženega gradiva. Njihova odgovornost bo podana, če niso dovolj skrbno proučili predloge delovne skupine.
zdruzenje-ns.si/uploads/ivanjko_in_jovanovic__odskodninska_odgovornost_prenovljeno.pdf
zdruzenje-ns.si/uploads/bookstore/dokumenti/nagrajevanje_uprav_in_nadzornih_organov_v_eu_in_slo_-_2004.pdf

ODVISNA NEODVISNOST

Problematika se vleče že vse od poosvojitvenih dni in sicer je za našo družbo značilna, (pre)velika sprega in povezanost ali zlizanost uprav in nadzornih svetov. Problematika je vseskozi enaka, saj je lahko nekdo v eni družbi član uprave ter v drugi družbi član nadzornega sveta ali obratno, v eni družbi član nadzornega sveta ter v drugi družbi član uprave in to ne glede na to, da so enkrat že zmanjšali dovoljena oziroma dopustna članstva v več nadzornih svetih naenkrat, kjer se ustavi pri številki 3. Ta problematika pa je posebej opazna v pridruženih ali odvisnih družbah in to, ne glede na to, da je na tem področju, dopustno biti član več nadzornih svetov, ki se ustavi pri številki 5. Zelo težko bodo ali pa so v tako sestavljenih vodstvih gospodarskih družb uresničevali po zakonu zapisane jim naloge, pa najsi bodi to za uprave ali same nadzorne svete. Danes po tolikih letih (ne)uspešnega gospodarskega razvoja ter (ne)uspešnega nadzorovanja gospodarskih družb, je videti vse napake ter pomanjkljivosti zgoraj zapisanega. Da ob tem ne govorimo o odškodninski odgovornosti posameznih uprav ali nadzornih svetov, ki bi jih ali so jih povzročile s svojim nevestnim gospodarjenjem ter pahnile veliko družb na rob preživetja ali v t.i.dirigiran stečaj ali prisilno upravo. Glede na dosedanjo prakso bi morali prekiniti s prakso odvisnih članov nadzornih svetov in dejansko začeli pospešeno uveljavljati področje dejanske neodvisnosti nadzornih svetov. Ob tem bi niti pomisliti ne bi smeli na našo pomanjkljivo pravno prakso na področju uveljavljanja odškodninske odgovornosti, predvsem zaradi že vloženih množičnih odškodninskih tožb v tujini ter množičnega in velikega oškodovanja malih delničarjev pri nas.

IZJAVA O NEODVISNOSTI

Izjava o neodvisnosti člana NS družbe _______________
Podpisani(-a) ______________________________ skladno z 8. točko 17.2 člena Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8.12.2009 (v nadaljevanju: Kodeks) vezano na moje članstvo v nadzornem svetu družbe _______________________izjavljam, da imam za opravljanje funkcije člana (-ice) nadzornega sveta dovolj izkušenj in znanja ter se izrekam glede potencialnih nasprotij interesov iz priloge C v Kodeksu.
_________________________________________ __________________________________
Prosimo označite, ali trditev drži ali ne drži. Pri presojanju resničnosti trditve se uporabljajo kriteriji iz priloge C Kodeksa:
a) Ne opravljam funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe in nisem opravljal takšne funkcije v zadnjih petih letih.
DRŽI NE DRŽI
b) Nisem zaposlen v družbi ali povezani družbi in nisem bil na takšnem položaju v zadnjih treh letih.
DRŽI NE DRŽI
c) Ne prejemam večjih dodatnih prejemkov iz družbe ali povezane družbe, razen plačila, ki ga prejemam kot član nadzornega sveta.
DRŽI NE DRŽI
d) Nisem večinski(-a) delničar(-ka) in tudi ne zastopam večinskega/večinskih delničarjev.
DRŽI NE DRŽI
e) Z družbo ali povezano družbo nimam oziroma v zadnjem letu nisem imel(-a) pomembnih poslovnih stikov tako neposredno kot tudi ne kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa.
DRŽI NE DRŽI
f) Nisem in tudi v zadnjih treh letih nisem bil(-a) partner (-ica) ali uslužbenec (uslužbenka) sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi.
DRŽI NE DRŽI
g) Nisem izvršni (-a) direktor (-ica) ali član (-ica) uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta. Prav tako nisem kako drugače povezan(-a) z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave preko sodelovanja v drugih družbah ali organih.
DRŽI NE DRŽI
h) V nadzornem svetu nisem več kot tri mandate (ali več kot 12 let).
DRŽI NE DRŽI
2
i) Nisem bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so v položajih, omenjenih v točkah od a) do h)
DRŽI NE DRŽI
Poleg zgornjih navedb tudi
- nisem član(-ica) širšega poslovodstva povezane družbe in
DRŽI NE DRŽI
- nisem sodeloval(-a) pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.
DRŽI NE DRŽI
____________________________________________ _______________________________
Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje člana nadzornega sveta ali uprave ogroženo zaradi vključevanja njegovega osebnega ekonomskega interesa, interesov družine, njenih čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo.
Ali na vaše odločanje, skladno z zgornjo definicijo nasprotja interesov, vpliva še kakšno dejstvo, ki ni bilo navedeno zgoraj?
NE DA
Prosimo obrazložite, če ste odgovorili z DA:
______________________________________________ __________________________________________________ __________________________________________________ ______
Glede na izkazana potencialna nasprotja interesov se izrekam za:
Prosimo, da ustrezno obkrožite.
a) neodvisnega(-o) člana(-ico) nadzornega sveta
b) odvisnega člana(-ico) nadzornega sveta
Opomba: Člani nadzornega sveta se smatrajo na neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije neodvisnosti (vse trditve, navedene zgoraj, držijo).
S svojim podpisom dovoljujem objavo podpisane izjave na spletnih straneh družbe.
Datum: ______________ Podpis: ____________________

* eden prvih nadzornikov, ki je podpisal gornjo Izjavo o neodvisnosti je Milan Kneževič, ki trenutno zaseda mesto predsednika NS Žito d.d, pa članica NS v Krki Mojca Osolnik Videmšek in predsednik NS Krka d.d. Jože Lenič; v Petrolu izjave o neodvisnosti članov NS, ne bodo objavljene na spletnih straneh družbe;
lju-airport.si/p...snosti.pdf
krka.si/media/up...demsek.pdf
krka.si/media/up..._Lenic.pdf
petrol.si/sites/...ruzb_1.pdf
constantiaplus.s...ocilo.html

ABANKA
V nadzornem svetu Abanke je več članov, ki bi jih lahko uvrstili v kategorijo posameznikov, ki so ekonomsko, osebno ali kako drugače tesneje povezani z večjim delničarjem ali njegovo upravo. Zakon o bančništvu in Sklep o skrbnosti članov uprav in nadzornega sveta bank in hranilnic natančno in podrobno urejata pogoje in primernost posamezne osebe za članstvo v nadzornem svetu banke ter tem osebam ne preprečujeta članstva v nadzornem svetu. Sklep o skrbnosti članov uprav in nadzornega sveta bank in hranilnic je predpis, ki velja zgolj za banke in v zadostni meri ureja obvladovanje nasprotij interesov članov oziroma neodvisnost nadzornega sveta. V nadzornem svetu Abanke tudi ni delavcev, saj se za banko ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju
glede predstavnikov delavcev v nadzornem svetu banke.
abanka.si/sys/cm...eId=315706

SOD
so-druzba.si/fil...sveta2.pdf
* v teh prelomnih političnih in gospodarskih trenutkih, bi zato moralo ZČNS na svoji spletni strani objaviti listo neodvisnih nadzornikov, saj bi si le na podlagi tega, lahko ustvarili mnenje o sestavi nadzornih svetov pri nas, saj bi bili tako veliko bolj transparentni, pa tudi verodostojnost in učinkovitost bi se izboljšala.
* ob tem bi bilo zanimivo, kdo od sedanjih članov NS in prijavljenih kandidatov za člane NS na vseh zavarovalnicah, bi se upal podpisati gornjo izjavo ter jo javno tudi obelodaniti.

Podpis izjave o neodvisnosti in lojalnosti
Člani Nadzornega sveta so se s podpisom Izjave o neodvisnosti in lojalnosti opredelili do izpolnjevanja meril neodvisnosti, navedenih v točki C.3 priloge Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
triglav.eu/sl/od...vljanje/ns

ZČNS

Združenje članov NS organizira izobraževanje oz.standardna znanja za nadzornike, prejmejo udeleženci programa Potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov in upravnih odborov (Potrdilo za nadzornike), ki ga za opravljanje funkcije in strokovno delovanje v nadzornih svetih ali upravnih odborih družb (skladno sklepu Vlade RS z dne 6. 10. 2005) potrebujejo vsi člani nadzornih svetov in neizvršni člani upravnih odborov, ki jih je ali jih bo za imenovanje v te organe predlagala Vlada RS kot zastopnica lastnice RS.
www.zdruzenje-ns.si

ETIKA IN KORPORATIVNO UPRAVLJANJE
zdruzenje-ns.si/..._gove_.pdf
Prč |  02 .11. 2022 ob  09: 46
23
Pravilno, saj jamčijo s svojim premoženjem. Še niti en nadzornik ni plačal za svoje grehe.
monty |  02 .11. 2022 ob  09: 04
Kako je lepo ko ponovno beremo novice in nam vladajo sami slovenski priimki brez ić na koncu..ki si premetavajo milione eurov sem in tja.