Dr. Timi Ećimović je ugledni raziskovalec, predavatelj, mislec, častni predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe, štirikratni nominiranec za Nobelovo nagrado za fiziko. Ećimović, doma iz Medošev, je minulo leto v Manili, glavnem mestu Filipinov, prejel pomembno mednarodno priznanje Gusi peace prize za delo na proučevanju klimatskih sprememb in sonaravne prihodnosti človeštva. Je zelo preprost človek, ki mu ni v interesu, ki bi lovil nagrade. Njegove študije so po eni strani kar precej radikalne, po drugi strani pa dokaj ljudske. Timi že nekaj let razlaga, da prihaja ledena doba, kar se sicer vse bolj potrjuje, čeprav imamo občasno zelo visoke temperature. Prav je, da opozorimo, da imamo tudi v Izoli, v Sloveniji, ljudi svetovnega formata.
Pogovor z gostom v izolski knjižnici, v kateri je zaradi velikega zanimanja takoj zmanjkalo sedežev, je vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
Ustanovitelj svetovnega foruma mislecev se je pred leti preselil v Izolo. "Ljudje se staramo in v starosti ponavadi pridemo v slabši finančni položaj, v mediteranskem okolju pa človek potrebuje manj energentov kot v celinskem podnebju," je v začetku razložil, kako ga je pot zanesla v Izolo.
Po izobrazbi veterinar in fizik je služboval domala po vsem svetu. Delal in živel je v Tanzaniji, bil svetovalec v Ljubljanski banki, pot ga je zanesla tudi v Nigerijo.
Sedaj, ko je 72 let star, že pravi: "Vse gledam skozi prizmo medčloveških odnosov. Nikoli si nisem delal neprijateljev, tudi se nisem rad hvalil s svojimi dosežki." Pravi pa, da smo počasi zapravili okolje oziroma rodovitno zemljo v Slovenski Istri. "Petdeset let nazaj je Izola izgledala povsem drugače. Popolnoma smo uničili obdelovalne površine. Danes je zrak bolj onesnažen kot včeraj in tako je že 100 let," je še dodal.
Moti ga tudi globalizacija ter da anglosaksonci vsiljujejo angleščino povsod. Zanj so lokalne posebnosti dragocenost, mednje pa spada tudi jezik. Njegove ideje so dokaj radikalne, je pa tudi prvi, ki je začel opozarjati na klimatske spremembe, vendar mu ni všeč, da le-te instrumentalizira politika in skuša z njimi služiti. Zaradi sprememb podnebja razmišlja, da bi bilo prav zgraditi nekakšen podzemni univerzitetni kampus blizu stare kapelice na Krogu.
Narava, materinstvo, znanje
Sam pravi, da so mladi prihodnost. Vendar taki mladi, ki se bodo znali vprašati "Kaj in kako?", ne pa reči "Jaz sem najboljši in najmočnejši". Pozitiven razvoj družbe vidi z dobro vzgojo in zgledom. Kar pa sedaj vidi, pravi, je, da je umanjkalo predvsem individualne odgovornosti do sebe, do drugih, do družbe. Zanj je družba že od leta 60' skrenila na nepravo pot, to se pozna tudi pri tem, da materinstvo trpi, ker imajo ženske eno ali celo dve službi. V prvih dveh letih obstoja pa otrok še kako potrebuje mater. Dandanes imamo po njegovem mnenju opraviti s "homus urbanus", človekom, ki živi v mestih in je pozabil na stik z naravo.
Trajnostni razvoj je rdeča nit njegovih misli. Želi si boljši jutri za vse ljudi. V okviru tega si je zgradil tudi svoj novi dom – eko hišo v Medoših, kjer z ženo pridelujeta zelenjavo in sadje. Tako izvaja samooskrbo in manj potroši.
Več iz rubrike Ljudje: