"To je zgodba, ki traja od 63. leta dalje. Jaz sem imel srečo, da sem imel starejšo sestro. Takrat je bil popularen rock'n'roll in blues. Moja sestra je kupovala plošče od Elvisa Presleyja, Buddya Guyja, Bo Biddleyja, Muddy Wattersa in drugih. Tako kot so tudi Rolling Stonesi kupovali plošče iz Amerike in se po tej glasbi zgledovali na začetku. Tako sem to glasbo poslušal že doma, po šoli pa smo to glasbo poslušali pri vrtiljakih, ki so jih imeli Romi. Ti so vedno imeli zadnje plošče. V tistih časih so se pričele formirati te razne grupe, nekaterim so bili bolj všeč Beatlesi, drugim Roling Stonesi. Jaz sem bil sošolec z Danilom Kocjančičem, ki je bil kasneje ustanovitelj Kameleonov. Tako se je vse skupaj pričelo," je uvodoma povedal Franca.

Center takratnega dogajanja pa je bil izolski Arrigoni. Tam so se dobili, bil je nekakšen disco, majhen prostor, kjer je bil en gramofon in vsak je prinesel svojo ploščo. Kameleoni so takrat hodili po Jugoslaviji, Koper je postal posledično tudi bolj znan. Kasneje so prišli še Kalamari, Faraoni, Uštukane strune in drugi. Morda se niso toliko družili zgolj zaradi glasbe, ampak bolj zaradi stila oblačenja in rockerskega načina življenja.

Do konca osnovne šole je živel na Muletu, kjer so ležale razbitine ladje Rex. Kot otroci so se potapljali in iskali dragocenosti in kose. Še kot otrok je ostal fasciniran nad tem, kako so dvigovali razbitine in staro železje iz morja.

Bil je celo na parniku

To je bil eden izmed glavnih razlogov, da je kasneje, 64. leta, odšel na pomorsko šolo. Ko je bil na praksi, je odšel na staro barko z imenom Naprijed na parni pogon, ki je plula po Mediteranu do Belgije. Tovrstne ladje so nosile orožje iz Amerike v Evropo. "Dva meseca sem bil na tej ladji, to je bil pogoj za četrti letnik. Dva kotna in parni batni stroji! Takih niso delali potem več," je razložil z veseljem svoje prve navtične dogodivščine. Najprej je bil asistent, nato oficir in upravitelj stroja zadnjih trideset let. Vse, kar se tiče strojev, tehnike, dvigal in kuhinje na ladji, je delovalo brezhibno po njegovi zaslugi. Pogodbe so bile na začetku daljše, tako da so bili več časa od doma. Plul pa je povsod po svetu. Tako ga je pot zapeljala tudi v ameriški Baltimore in angleški Brighton, kjer so tudi koncertirali Rolling Stonesi. Plošče je prav tako kupoval v ZDA, Argentini in na Japonskem. Ladje so včasih več časa stale v luki, tudi po 15 dni, in so si ogledali tuje kraje.

Ulice Caracasa so nevarne!

"Najbolj mi je ostal v spominu pripetljaj v Venezueli. V Caracasu sta me pred ambasado in pred 100 ljudmi dva kar zgrabila in potrgala verižico z mojega vratu. Domačini so to gledali, kot da je nekaj normalnega. Bolj zabavno je bilo v Filadelfiji, koncert Stonesov na JFK stadionu pred nekaj tisoč ljudmi. Spominov je na tisoče," je povedal.

Na ladji je rad bral knjige in poslušal glasbo, kadil pa ni, zato se je rad sprehajal po železju. Dolgčas pa mu ni bilo, saj je imel ogromno dela in vedno si je našel kaj za početi. Ko je prišel domov, je čez čas spravil vse spominke od Stonesov v klet; tako je počasi nastal muzej, kjer je polno plošč. Seveda pa nima samo plošč svoje najljubše glasbene skupine, ampak tudi od drugih, med katerimi je tudi Bruce Springsteen. Večkrat se je srečal tudi z bratom pevca Micka Jaggerja, Chrisom Jaggerjem, z Ronniejem Woodom pa je spregovoril nekaj stavkov na letališču 81. leta. So pa njegov muzej obiskali člani spremljevalne ekipe. Med najbolj dragocene primerke v muzeju uvršča vstopnico s koncerta na Kitajskem, kjer so koncertirali Rolling Stonesi leta 2007. Takrat je bilo na koncertu 15.000 ljudi, to je bil tudi edini njihov koncert v tej državi.

Več iz rubrike Ljudje:

Yulia Roschina: Iz Rusije z ljubeznijo ... do gledališča!

Maya iz Gaze v Izolo

Mitja Gasparini: Preko Hrvaške gremo na Evropsko prvenstvo!