V lucijski knjižnici je arhitekt Alexander Rot z Malije včeraj predstavil projekt Vodni in gozdni park Vinjole. Domačini so ob tem dodobra napolnili knjižnico. Projekt je ocenjen na okoli 50 milijonov evrov, nudil pa bi zaposlitev 1000 ljudem. Vlagatelji bi se našli, potrebna pa je tudi zelena luč občine, ki bi idejo opredelila v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Večer je povezovala Adrijana Krajnc Vasovič.
Alexander Rot je arhitekt. Prihaja iz Nemčije, kjer je tudi diplomiral na univerzi v Aachnu. Je otrok slovenskih staršev. Po petnajstih letih dela v omenjeni državi na večjih projektih je leta 1984 kupil zemljišče na Maliji, kjer tudi živi s svojo družino. Ves čas se izobražuje iz teologije, filozofije, antropozofije ter alternativnega kmetovanja. Sodeluje z vidnejšimi svetovno znanimi umetniki in je dolgoletni član biodinamičnega društva AJDA. Projekt "Vodni in gozdni park Vinjole" ima tudi v pomanjšanem obsegu doma − na Maliji.
Turizem nima investicijskih sredstev
Projekt sega na območje dveh občin, predstavil pa ga je arhitekt Alesander Rot. "Povezal bi zaledje z obalnim delom ter izkoriščal dobrine okoliške narave. S premišljenim posegom v naravo bi med Lucijo in Malijo uredili čudovito dolino, ki bi privabila vse generacije gostov in domačinov. V parku bi bile avtohtone palme, športni center s stadionom, športni hotel Vinjole, urejene peš in kolesarske poti, panoramska cesta od Portoroža do Kort, kmetijski in živalski park, razgledni in vrteči stolp, restavracija nad Vinjolami, mini market, otroško igrišče, vse v istrskem slogu. Predvidena je tudi nova dvopasovna cesta do Malije, ki bi razveselila tamkajšnje prebivalce. S čolni bi se po potoku Fazan lahko pripeljali od Lucije do Vinjol. Rot poudarja, da gre za tihi in nemoteči turizem v povezavi z naravo. V parku bi bila jezera, ki bi ustvarjala mikroklimo. Vodnih izvirov imamo dovolj," pravi. Energija bi bila alternativna. Skratka, projekt bi bil vreden okoli 50 milijonov evrov in bi nudil zaposlitev 1000 ljudem. Arhitekt je omenil tudi traso bodoče hitre ceste, ki ne bi smela ločiti Lucije na dva dela. Kaj bomo zapustili našim otrokom, je Rot vprašal prisotne. "Človekovo bivalno okolje je zaradi izginjanja naravne krajine vedno bolj ogroženo, turistično dogajanje pa je predvsem osredotočeno na ožji del Portoroža in Pirana, na zaledje pa radi pozabljamo," je poudaril Rot.
"Turisti v Sloveniji potrošijo tri milijarde evrov, kar predstavlja 8,5 odstotka BDP-ja oziroma je to znani multiplikativni dejavnik turizma, saj turisti trošijo tudi drugje, ne samo v hotelih. Po podatkih Ajpesa je gostinska panoga, katere prihodki znašajo 3,5 % BDP-ja, v letu 2011 (podatkov za l. 2012 še ni) žal izkazala 70,155 milijonov evrov neto čiste izgube. Na Obali in Krasu, kjer deluje 232 gospodarskih družb s področja gostinstva, so v letu 2011 izkazale 26,235 milijona evrov neto čiste izgube – od tega v piranski občini 24,835 milijona evrov. Tukajšnja gostinska podjetja so žal tudi precej zadolžena! Rešitev vidijo v pridobitvi evropskih sredstev in partnerskem odnosu. Anketa, ki jo je opravil Statistični urad RS leta 2010 je pokazala, da več kot 80 % tujih turistov v obmorskih krajih navaja kot pomemben motiv za obisk naravne lepote. Prav to pa se nam nudi v Vinjolah," so še zapisali v svojem sporočilu za javnost.
Več iz rubrike Mesta:
Neverjetno, res... Upam, da bo to propadlo, saj kaj takega v teh mirnih krajih resnično nočemo.
Hotela sem samo povedati ,da kako bojo ljudje najdli ta čudoviti park če vinjole nima niti table na cesti .Na celotno občini Piran jo ne boste najdli nikjer.
Lep podrav antonia