Leterme je spomnil, da se je Slovenija do zdaj kljub povišani ceni zadolževanja uspela refinancirati na trgu in je kljub težavnim razmeram brez težav poravnavala svoje obveznosti.

V OECD zato na podlagi ocen in razpoložljivih podatkov trenutno ne vidijo potrebe po razmišljanju o mednarodni pomoči, saj Slovenija lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti. "Ni potrebe, da bi v bližnji prihodnosti v to dvomili," je povedal Leterme.

Belgijec je v luči špekulacij na finančnih trgih, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evrskega območja v vrsti za pomoč, tudi jasno povedal, da primerjave Slovenije z drugimi ranljivimi državami evrskega območja niso primerne.

Prepričan je, da je Slovenija država "z veliko potenciala za zmago v boju za boljšo prihodnost". Veliko dobrih odločitev je bilo po ugotovitvah OECD že sprejetih, a treba je določene ukrepe še poglobiti, okrepiti in predvsem izvesti.

Zato je po Letermovih besedah treba nadaljevati z reformami in ukrepanjem, da se bo v državi obnovila rast. Med nalogami je izpostavil sanacijo bank, krepitev vzdržnosti javnih financ in izvedbo ter poglobitev strukturnih reform. "Treba je nadaljevati v začrtani smeri," je bil jasen.

Minister za finance Uroš Čufer je trenutne razmere ponazoril z besedami, da ima Slovenija domačo nalogo, ki jo mora izvesti hitro, kakovostno in uspešno. "To bomo tudi naredili," je zagotovil.

Kot prioriteti je izpostavil zagon gospodarstva skozi sanacijo bank in pomoč pri razdolževanju gospodarstva ter konsolidacijo javnih financ s poudarkom na dolgoročnih ukrepih, in to predvsem na strani porabe, a tudi pri prihodkih. Ob tem je opozoril na pravilno ravnotežje med kratkoročnimi ukrepi, ki so trenutno prednostni, in dolgoročnimi reformami.

Z večino priporočil OECD se strinja in meni, da v veliki meri ne odstopajo od analize vlade pri pripravi programa stabilnosti, v katerem bodo navedeni ključni ukrepi.

Na vprašanje novinarja britanskega tednika Economist o potrebi po slovenski prošnji za pomoč je odgovorila tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Glede na to, da so se špekulacije pojavile po zaostritvi ciprske krize, je pojasnila, da Slovenija ni primerljiva s Ciprom. Denarne vloge v Sloveniji tako predstavljajo 40 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), na Cipru pa 300 odstotkov BDP.

Skupna bilančna vsota slovenskih bank je pri 135 odstotkih BDP, na Cipru pa pri 800 odstotkih BDP. Ob tem je opozorila še na visok presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki se še povečuje. Glede gibanja denarnih vlog v bankah je pojasnila, da trend ne kaže na njihovo zmanjševanje.

Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa je povedal, da Slovenija izvozi osemkrat več kot Ciper in da izvozno gospodarstvo predstavlja močan temelj slovenske ekonomije.

Izvozno gospodarstvo pa ob tem deli ocene OECD. Želeli bi si, da priporočila OECD dobijo konkretnejšo obliko v slovenskih dokumentih in postanejo del ekonomske politike. Zato Hribar Milič upa, da bo poročilo motivacija za izvedbo prepotrebnih in hitrih reform.

Več iz rubrike: 

Umrla Margaret Thatcher

Bersani zavrača koalicijo z Berlusconijem

Obljubljena dežela

Severna Koreja naj bi se pripravljala na nov jedrski poskus