V petek, 16. 11. 2012, je bil na zboru članov Društva prijateljev mladine za predsednika ponovno izvoljen mag. Robert Trunkl, dosedanji podpredsednik in predhodni dolgoletni uspešen predsednik, ki deluje v društvu vse od leta 1974, kot daleč najstarejši član DPM Koper in ZPM Slovenije. Povprašali smo ga o stanju otrok in mladine v družbi. Zadnje tedne so bile namreč tudi v medijih večkrat prisotne zgodbe otrok iz socialno šibkih družin, ki si ne morejo privoščiti malice v šoli ali drugih materialnih sredstev. Materialno pomanjkanje se v odrasli dobi pozna tudi na psihološkem in socialnem področju.
"Če ne bomo vlagali v otroke, bomo imeli slabše odrasle!"
"Že pred tem sem bil v vlogi predsednika kot podpredsednik, saj je predsednica zbolela. Društvo prijateljev mladine je sicer dlje časa iskalo primernega kandidata za predsednika, vendar ga niso našli, tako so me vprašali, če bi sprejel to vlogo predsednika tudi v nadaljnje. To je sicer vloga, ki je brezplačna, zahteva pa celega človeka, ki se posveča mladinskim in otroškim tematikam v svojem prostem času," nam je uvodoma dejal Trunkl.
Robert Trunkl je sicer magister klinične psihologije, diplomant podiplomskega študija iz pedopsihiatrije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je dolgoletni direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Kopru. Je eden od ustanoviteljev TOM telefona, bil je njegov supervizor in vodja koprske skupine. Je tudi član upravnega odbora pri ZPM Slovenije. Zaposlen je kot habilitiran visokošolski učitelj na UP FTŠ − Fakulteti za turistične študije v Portorožu. Je tudi ustanovitelj in vodja Svetovalnega centra za študente na UP FTŠ Portorož. Povprašali smo ga o sedanjem stanju otrok v družbi.
"Mislim, da se v naši družbi premalo posvečamo tovrstnim problematikam. Če pogledam malo sarkastično, so mediji svetovnemu dnevu stranišč namenili celo trikrat ali štirikrat več prostora kot tednu otroka. Otroci in mladostniki se sedaj nahajajo v materialni krizi, kar me pa še bolj skrbi, je to, da so v moralno-etični krizi. Glejte, perspektiva otrok je zelo slaba. Otroci so prizadeti že s temi osnovnimi zadevami, ko ne morejo dobiti malice v šoli, ker si je starši ne morejo privoščiti. To vpliva tudi kasneje na odraščanje, zato imamo kasneje ogromno vedenskih izpadov. To vpliva veliko tudi na čustva, ko si otrok ne more privoščiti nekega standarda. Naši politiki imajo včasih polna usta ob tednu otroka, vendar je potem iz tega bore malo. Ne moreš varčevati na otrocih in zmanjševati plače učiteljem. Če mi ne bomo vlagali v otroke, bomo imeli tudi slabše odrasle. Zdi se mi, da bo tega nasilnega in deviantnega vedenja v naši družbi vedno več z razraščanjem posledic krize," je še dopolnil svoje misli Trunkl.
Sorodne novice:
Pri Mladinski knjigi štiri nove slovenske slikanice