Prvo zgodbo za Močvirnike, je, kot je na današnji novinarski konferenci povedala Simonitijeva, napisala že pri sedmih letih. Izpostavila je drugačnost svoje knjige, ki lahko morda komu povzroči tudi težave, zanjo in za njen domišljijski svet pa je nekaj povsem običajnega.

Knjiga po besedah literarne zgodovinarke Marjane Kobe v sodobno slovensko mladinsko prozo prinaša novosti in svežino tako na tematski kot na slogovni ravni. Na tematski so to liki žab, krastač, pupkov in drugih prebivalcev Močvirne Loke, na slogovni pa kaže posebej poudariti pisateljičino izumljanje domiselnih in slikovitih poimenovanj za literarne like in različna prizorišča dogajanja. Pisateljičin ljubeznivi mali živalski univerzum ima po njenih besedah nadih žlahtne angleške živalske prozne klasike tipa V vrbju Kennetha Grahama.

Po besedah likovnega urednika pri Mladinski knjigi Pavleta Učakarja velja vse, kar velja za besedilo, tudi za ilustracije Petra Škerla. Sicer pa sta ga navdušili predvsem Škerlova strogost in doslednost, saj se je ilustracijam posvečal kar dve leti in pol. Knjiga Močvirniki je bila, kot je poudaril urednik Andrej Ilc, že opažena, saj je ilustrator Škerl zanjo na letošnjem slovenskem bienalu ilustracije prejel nagrado Hinka Smrekarja.

Čudežna bolha Megi je druga zbirka za otroke Dese Muck. Namenjena je otrokom od petega leta starosti dalje. Prvi dve knjigi nosita naslov Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli ter Čudežna bolha Megi in zajček Branko. Pri pisanju jo je, kot je povedala Muckova, vodila predvsem ljubezen do živali. Kot mati se je namreč tudi sama soočila z otrokovo željo po domači živali in s težavami, ki so sledile. Sama meni, da so starši premalo obveščeni o domačih živalih, zato je knjigi na koncu dodano tudi besedilo veterinarke, namenjeno spoznavanju živali. Ob tem je opozorila še, da lahko otroci, če niso pravilno usmerjeni, do živali razvijejo povsem napačen odnos.

Čudežna bolha Megi je v službi v trgovini z živalmi. Kadar domača žival ne pride k pravemu lastniku, gre v akcijo in poskrbi zanjo, je še povedala Muckova.

Ilustratorka Maša Kozjek se je, kot je povedala, z likom bolhe Megi ukvarjala kar precej časa, da je naposled ustvarila pravo junakinjo. Slednja se sicer v knjigi ne pojavlja več, kot je nujno potrebno, včasih le kot črna pika z avro.

Pesniška zbirka Cicibanija Ferija Lainščka je po Ilčevih besedah v izvirniku izšla pred 25 leti in je bila avtorjeva prva otroška knjiga. Sedaj so se odločili za prečiščen izbor, kateremu so dodali še nekatere Lainščkove pesmi iz zbirke Rad bi, za ilustracije pa je poskrbel Silvan Omerzu. Ta je bil, kot je povedal, izziva vesel, saj mu takšno delo ob siceršnjem delu za gledališče omogoči umik v samoto ustvarjanja. Kot je še povedal Ilc, so sprva knjigo nameravali izdati v manjšem formatu, po nastanku ilustracij, pa so se odločili za večjega.

Sorodne vsebine:

Na Liffu nagrada vodomec za srbski film Klip Maje Miloš

Združevanje koprskega in novogoriškega gledališča

Hvala za Sunderland najboljši celovečerec