Če Slovenija ne bo nadaljevala sanacije bančnega sistema, bo do konca leta bankrotirala, je danes v DZ opozoril predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša. Ocenil je, da bo Slovenija v tem primeru prisiljena sprejeti pogoje v zameno za mednarodno finančno pomoč "v takšni ali drugačni obliki". "Zelo veliko dilem ni," je bil jasen.
Problem slabih posojil v slovenskem bančnem sistemu se je po Janševih besedah ignoriral štiri leta in v tem času "zrasel čez glavo" ne samo tej generaciji slovenskih davkoplačevalcev, ampak tudi prihodnjim. "Takšna politika ignorance ne pride več v poštev," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Mateja Tonina (NSi).
Prepričan je namreč, da bi morali to vprašanje rešiti že leta 2009, a se ga je zanemarjalo in odlagalo iz "očitnih interesov, da stvari enako delujejo še naprej".
V banke se je le prelivalo na stotine milijonov evrov, problema pa se ni rešilo, temveč se ga je celo povečevalo, je dejal Janša.
Ključen motiv za to odlaganje, blokiranje in zamegljevanje slike v bankah je po njegovem prepričanju strah pred odgovornostjo. Zakon namreč predvideva štirikratno podaljšanje zastaralnega roka za kazniva dejanja, ki so v mnogih primerih osnovni vzrok za slabe kredite, je spomnil.
Rešitev bi lahko bila še ena dokapitalizacija
Po Janševi oceni je sicer možno izpeljati še en krog dokapitalizacij, če bodo evropske ustanove to dovolile, v kar pa močno dvomi.
A to po njegovem prepričanju pomeni, da bo problem čez eno leto le še večji in da bo nekaj 100 milijonov evrov, pridobljenih skozi omenjani dvig zgornje stopnje davka na dodano vrednost, le napolnilo "nekatere žepe, ki so tu ogroženi".
Zakon o slabi banki se po Janševih besedah izvaja. Vlada je tako že imenovala štiri neizvršne direktorje, ki morajo izpeljati naprej postopke za ustanovitev družbe za upravljanje terjatev bank oz. slabe banke.
Med temi neizvršnimi direktorji so trije tuji finančni strokovnjaki, ki niso bili del nastajanja problema, so ga pa po več državah reševali, je spomnil Janša.
Nadaljuje se tudi usklajevanje podzakonskih aktov, pri čemer naj bi bili nekateri že usklajeni. Vlada bo te podlage za prenos slabih terjatev na omenjeno družbo sprejela, takoj ko bo prišlo do uskladitve, je napovedal premier, ki opravlja tekoče posle.
Vse je odvisno od prihodnje vlade
Od politike prihodnje vlade pa bo po njegovih navedbah odvisno, kako hitro bodo postopki tekli in pa to, ali bo zakon veljal še naprej ali se bo poskušalo problem spet pomesti pod preprogo.
Janša je ocenil, da se javnost ne zaveda resnosti težav v bančnem sistemu, saj naj osrednji mediji te problematike ne bi zadostno pokrili in naj bi jo celo ignorirali.
Premier je prepričan, da gre za bistven problem Slovenije in njenih davkoplačevalcev danes, ne strinja pa se z argumentom, da obstaja več konceptov za reševanje razmer v bančnem sistemu.
Dokapitalizacije pridejo namreč v poštev, ko je banka nekoliko kapitalsko podhranjena, ne pa, ko "cena delnice največje državne banke strmoglavi na en evro", je sklenil Janša.
Več iz rubrike Gospodarstvo:
Naftni derivati s torkom cenejši