Nevladniki: Predlagane spremembe so korak v napačno smer

V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije menijo, da želijo pristojni s predlaganimi spremembami oslabiti nekatere pomembne ukrepe, ki so bili sprejeti lani. Ministrstvo in vlado zato pozivajo, naj ponovno pretehtata predvsem spremembe na področju baterijske reje kokoši in označevanja mačk.

Po njihovi oceni bi umik obveznega mikročipiranja vseh lastniških mačk oslabil enega ključnih ukrepov za zaščito hišnih živali in spodbujanje odgovornega skrbništva. Veljavna ureditev določa, da morajo biti od 1. januarja 2027 vse lastniške mačke označene z mikročipom in vpisane v Centralni register hišnih živali. 

"Trenutno veljavni zakon je lani po dolgih letih prizadevanj uvedel obvezno registracijo in označevanje lastniških mačk z mikročipom, podobno kot že več kot dve desetletji velja za pse. Predlog za obvezno registracijo le tistih mačk, ki jih lastnik prodaja ali oddaja drugemu lastniku, bi določilo popolnoma degradiral, saj tega ne bo mogoče dosledno nadzirati," so opozorili v zvezi.

Po njihovih navedbah imata obvezna identifikacija in registracija vseh lastniških mačk in psov številne pozitivne učinke. Menijo tudi, da prehodno obdobje, ki ga je določil Evropski parlament in na katerega se sklicuje ministrstvo, državam članicam ne preprečuje, da bi takšno obveznost uvedle prej.

"Glede na katastrofalno stanje na področju zapuščenih živali in pomanjkanja zavetišč zanje bi morala Slovenija vsekakor proaktivno pristopiti k rešitvam," so poudarili.

"Preklic ukrepa, ki je že v teku, je popolnoma nesmiseln"

Namesto umika obveznega označevanja bi morali po mnenju zveze iskati načine za povečanje učinkov ukrepa in spodbujanje lastnikov k označevanju živali.

"Ministrstvo in Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta sama veliko izpostavljala pomen mikročipiranja in pozivala lastnike, da registrirajo svoje živali, za sofinanciranje označitve lastnikom so celo še vedno namenjena proračunska sredstva. Preklic ukrepa, ki je že v teku in ga država že aktivno podpira, je popolnoma nesmiseln," so navedli.

Država je v prehodnem obdobju označevanje in registracijo mačk dejansko tudi finančno podprla. Za storitve, opravljene do konca avgusta letos, je sofinanciranje znašalo 30 evrov na mačko, od 1. septembra do konca leta pa znaša osem evrov. 

Kritični do podaljšanja reje kokoši v kletkah

Za nevladnike je nesprejemljivo tudi predlagano podaljšanje obdobja, v katerem bi bila še dovoljena reja kokoši v obogatenih kletkah. Veljavna ureditev je uvedla prepoved baterijske reje, novi predlog pa bi začetek prepovedi prestavil na konec leta 2034.

"Lani je Slovenija prepovedala rejo kokoši nesnic v baterijskih kletkah s prehodnim obdobjem do leta 2029. Novi predlog pa bi baterijsko rejo dovolil vse do leta 2035, kar je nesprejemljivo. Kokoši so ptice, ki potrebujejo možnost izražanja pticam naravnega vedenja. Reja v kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo le za en zvezek prostora, je v nekaterih državah kategorizirana kot mučenje živali," so opozorili.

Dodatnih šest let prehodnega obdobja se jim zdi pretiranih. "Poleg tega ne rešuje dejanskih izzivov prehoda, temveč samo podaljšuje nepotrebno trpljenje kokoši," so dodali.

Ne podpirajo ukinitve zavetišča za kopitarje

V zvezi prav tako nasprotujejo ukinitvi načrtovane vzpostavitve zavetišča za kopitarje. Predlog namesto tega predvideva dodatne tako imenovane prehodne hleve za vse rejne živali, ne samo za kopitarje. Prehodni hlevi za odvzete rejne živali v inšpekcijskih postopkih sicer po njihovih pojasnilih niso novost, saj eden že deluje.

"Novela v tem delu samo ureja neke tehnične podrobnosti v zvezi z njihovim delovanjem, kar absolutno podpiramo, ne podpiramo pa izbrisa celotnega zavetišča za kopitarje kot takega," so pojasnili.

Njihov predstavnik je sicer sodeloval v delovni skupini, ki je pripravljala spremembe novele, vendar v zvezi opozarjajo, da je bilo za korektno pripravo malo časa, številna njihova stališča pa naj bi bila preslišana. Med njimi omenjajo obvezno označevanje mačk in podaljšanje reje kokoši v kletkah.

Pozitivno pa ocenjujejo, da predlog za zdaj še vedno predvideva obvezno uporabo anestezije pri kastraciji pujskov. Veljavna ureditev je uvedla obvezno analgezijo in anestezijo pri kirurški kastraciji sesnih pujskov. 

Nevladniki kritični tudi do ministrovih besed

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi predloga dejal, da želijo z novo novelo zakona "odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali". V zvezi nevladnih organizacij so se na njegove besede odzvali kritično.

Poudarili so, da jih žalosti, da prva oseba na resornem ministrstvu, ki je neposredno odgovorna za zagotavljanje dobrobiti živali, posega po po njihovem mnenju "takih pavšalnih, neargumentiranih in nekorektnih izjavah".

"Zaščita živali ni aktivistična muha, ampak pomembna družbena vrednota. Takšne izjave so neposredno žaljive do 30.000 državljanov, ki so lani podpisali pobudo za čimprejšnjo ukinitev reje v kletkah in do vseh, ki so volili svoje predstavnike na podlagi obljub o ohranjanju standardov dobrobiti živali," so izpostavili.

Ob tem so poudarili, da tudi sami že od začetka zagovarjajo pomoč rejcem in kmetom pri prehodu, vključno z zagotavljanjem časa, finančnih sredstev in strokovne podpore. "Vendar to ne pomeni abnormalno dolgih prehodnih obdobij in nižanja že obstoječih standardov zaščite živali," so dodali.

Po njihovih navedbah pomeni nižanje standardov zaščite živali korak v napačno smer. Spomnili so, da so bili ti standardi lani sprejeti po rednem zakonodajnem postopku kljub vetu državnega sveta, da jih podpira velik del splošne javnosti, da jim stroka v veliki meri ni nasprotovala in da je njihovo utemeljenost po njihovih besedah nedavno potrdila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.

Ministrstvo in vlado zato pozivajo, naj ponovno pretehtata spremembe glede baterijske reje in označevanja mačk ter ohranita že sprejete standarde. Državljani lahko svoje pripombe podajo tudi v okviru javne obravnave na portalu e-demokracija.

Kritični tudi v Svobodi in Levici

Do predlaganih sprememb so kritični tudi v Gibanju Svoboda in Levici. V Svobodi menijo, da vlada z njimi državo vrača v preteklost in odpravlja že sprejete ukrepe za dobrobit živali.

"Kokoške v kletkah, psi na verigah, zapuščene mačke - vse, kar je bilo narejeno za dobrobit živali, desna vlada z napovedanimi spremembami zakona zdaj ukinja," so zapisali na Facebooku. Po njihovem mnenju vlada s tem državljane vrača v preteklost in znova "postavlja zaslužek nad sočutje".

Opozarjajo, da bi bilo za pse, skotene pred 1. januarjem 2027, ponovno dovoljeno trajnejše privezovanje na verigo, prepoved reje kokoši v kletkah bi bila prestavljena na konec leta 2034, zaradi odprave obveznega čipiranja vseh lastniških mačk pa izpostavljajo tudi vprašanje povečevanja števila zapuščenih mačk.

Poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić je zapisala, da so nad napovedanimi spremembami začudeni. "Evropa, državljanke in državljani - vsi se strinjamo, da lahko naredimo na tem področju veliko več in da je to potrebno," je poudarila.

Kritična je bila tudi do ravnanja vlade, ki se po njenih besedah namesto z reševanjem akutnih težav zaradi podražitve goriv za državljane in kmete ter posledic letošnje katastrofalne suše ukvarja s koraki nazaj na področju zaščite in dobrobiti živali.

Levica: Ne gre za tehnične popravke

V Levici menijo, da pri predlogu ne gre zgolj za tehnične popravke, ampak za odpravljanje in slabljenje ukrepov, za katere so se zavzemali v prejšnjem mandatu.

Izpostavili so konec reje kokoši v kletkah, prepoved trajnega privezovanja psov, boljšo sledljivost lastniških mačk in večjo odgovornost države za delovanje zavetišč.

"V Levici smo te napredne spremembe zagovarjali, ker živali niso predmeti in ker način, kako ravnamo z njimi, kaže raven naše družbe. Prepoved mučenja živali ni ideološka kaprica, ampak osnovni civilizacijski standard," so sporočili.

Spomnili so tudi na skoraj 30.000 državljanov, ki so podprli pobudo proti kletkam za boljšo zaščito živali.

"Minister trdi, da njegov cilj ni zniževanje standardov. Toda podaljševanje reje v kletkah, dopuščanje privezovanja psov in umikanje javnega financiranja oskrbe živali pomenijo prav to. Sklicevanje na evropske standarde ne more biti izgovor za odpravljanje zaščite, ki smo jo v Sloveniji že uzakonili," so poudarili.

Vlado so pozvali k umiku predlaganih zakonodajnih sprememb in ohranitvi sedanje ravni zaščite živali. "Rejcem naj vlada pomaga pri prehodu na boljše pogoje reje, namesto da podaljšuje trpljenje živali," so dodali.

SD: Ponovno se odpirajo vrata že opuščenim praksam

Kritični so tudi v SD, kjer menijo, da vlada ne bi smela ponovno odpirati vrat praksam, za katere se je družba že odločila, da jih bo postopoma opustila. Kot najbolj očiten korak nazaj izpostavljajo podaljšanje baterijske reje kokoši.

Pozdravljajo sicer določbo, po kateri se iz državnega proračuna ne bodo financirale novogradnje ali obnove baterijske reje, vendar menijo, da to ne more nadomestiti pravočasne uveljavitve že sprejete prepovedi.

"Če posamezne kmetije potrebujejo pomoč, jim mora država zagotoviti finančne spodbude, strokovno podporo in poštene pogoje za preusmeritev v alternativne načine reje," so zapisali.

Pomisleke imajo tudi glede kastracije pujskov. Menijo, da izraz "ustrezno usposobljena oseba", ki bi lahko poleg veterinarjev do sedmega dne opravila poseg, ni zadostno zagotovilo za dobrobit živali. Vlada bi morala po njihovem jasno pojasniti, kdo bi lahko poseg izvajal, kakšno usposabljanje bi moral opraviti, kdo bi zagotavljal in apliciral zdravila, kako bi potekal veterinarski nadzor in kdo bi odgovarjal za nepravilno izvedbo.

Kritike tudi zaradi privezovanja psov in označevanja mačk

V SD kot nazadovanje vidijo tudi ponovno možnost privezovanja psov. Poudarjajo, da pes ni sredstvo za varovanje premoženja, in se sprašujejo, kdo bo preverjal, ali je bil pes vsak dan dejansko spuščen oziroma odpeljan na sprehod.

Po njihovem ni dovolj, da zakon določi, da mora biti pes enkrat dnevno spuščen, če država nima možnosti za dosleden nadzor nad dejanskim ravnanjem na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Kot korak nazaj ocenjujejo tudi zmanjševanje obveznega označevanja in registracije mačk.