Izstrelek povzročil požar in izpad elektrike

Prvi tanker je bil zadet, ko je zapuščal Hormuško ožino. Na krovu sta po zadetku izbruhnila manjši požar in izpad električne energije.

Po podatkih britanske agencije za pomorsko varnost UKMTO je posadki požar uspelo pogasiti, plovilo pa je lahko nadaljevalo pot. Agencija ni navedla, od kod je tanker priplul in kam je bil namenjen. Pristojni organi okoliščine incidenta preiskujejo.

Nekaj ur pozneje zadet še drugi tanker

Nekaj ur pozneje je neznani izstrelek zadel še tanker za prevoz surove nafte vzhodno od Omana. Posadka drugega plovila je ostala na varnem.

Za zdaj ni znano, kdo je odgovoren za napada. V prvih poročilih sta bila izstrelka opisana zgolj kot neznana oziroma neidentificirana. 

Šest zadetih tankerjev v enem tednu

Petkova incidenta nista osamljena. The Maritime Executive poroča, da se je število tankerjev, ki so bili zadeti v enem tednu, povzpelo na šest. Po podatkih, ki jih navaja pomorski portal, je UKMTO od začetka ameriško-iranskega konflikta evidentiral že 110 incidentov, neposredno povezanih s konfliktom. 

Ena najpomembnejših svetovnih poti za energente

Hormuška ožina povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in Arabskim morjem ter je ena najpomembnejših svetovnih poti za prevoz energentov.

Kot navaja Kuwait Times, je pred začetkom sedanjega konflikta skozi ožino potovala približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Plovba je bila močno omejena po ameriških in izraelskih napadih na Iran konec februarja. Teheran je začel omejevati komercialni promet in napadati plovila, za katera trdi, da ožino prečkajo brez dovoljenja, Washington pa je odgovoril z blokado iranskih pristanišč, katere cilj je omejiti izvoz iranske nafte. 

Iran v ožino namestil mine

Po začetku spopadov je Iran v Hormuški ožini namestil tudi pomorske mine in ladje opozoril, naj območja ne prečkajo brez usklajevanja s Teheranom.

Washington Post poroča, da so zaradi tega močno upadle običajne prometne povezave skozi ožino, motnje pa so vplivale tudi na svetovne energetske trge. Ožina je pred vojno predstavljala pot za približno petino do četrtino svetovne nafte. 

Iran postavil pogoje za odprtje ožine

Teheran je pred dnevi ZDA posredoval predlog, po katerem bi Hormuško ožino ponovno odprl in obnovil pogajanja o jedrskem programu, če bi Washington izpolnil več zahtev.

Po poročanju AP Iran med drugim zahteva odpravo ameriške pomorske blokade svojih pristanišč, omilitev sankcij proti prodaji iranske nafte in premirje, ki bi vključevalo tudi Libanon. Po iranskem predlogu bi lahko ožino odprli v nekaj dneh, nato pa bi se začela pogajanja med državama. 

Ameriški predsednik Donald Trump je iranski predlog 26. septembra zavrnil. Posredniki kljub temu nadaljujejo prizadevanja za dogovor med Washingtonom in Teheranom, ki bi omogočil odprtje strateško pomembne plovne poti.