Vsako sezono na cestah srečujemo kolesarje, ki kljub neposredni bližini kolesarske poti, pedala raje vrtijo na cestah namenjenih avtomobilom. Lanskega maja je tako po družbenih omrežjih celo zaokrožil videoposnetek kolesarja, ki je na Obalo hotel priti po najbližji poti – po avtocesti skozi predor Dekani –, v torek zvečer pa je kolesar peljal skozi predor Markovec. Slednjega so policisti takoj napotili s hitre ceste, nato pa 24-letnemu državljanu Srbije še izdali plačilni nalog.

Prebivalci Obale pa se radi pritožujejo nad kolesarjenjem po cestah na relacijah Vanganel–Koper, Koper–Šmarje–Dragonja in Belvedere–Lucija. Še posebej slednji dve sta med turistično sezono izredno obremenjeni, kolesarji pa po prepričanju nekaterih domačinov stanje še poslabšajo. Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju Facebook vnela debata o "kolesarski logiki". Eden izmed uporabnikov družbenega omrežja je prosil, da mu "nekdo razloži kolesarsko logiko vožnje po glavni cesti Belveder–Lucija in obratno, če pa je vzporedno lepo urejena kolesarska pot skozi naravo. Samomorilska nagnjenja mogoče?" je bil sarkastičen. Pod objavo so se usuli številni komentarji, mi pa smo se po pojasnila obrnili na Policijsko upravo (PU) Koper.

Kolesar v predoru Dekani

Večina komentatorjev se je strinjala, da so kolesarji pogosto neodgovorni, da s kolesarjenjem po glavnih cestah ne ogrožajo samo svojega življenja, ampak tudi ovirajo promet. "Prepogosto se počutim ogrožena od brezbrižne vožnje kolesarjev, sredi cestišča, v štric, sredi krožnega in potem še švigne brez opozorila čez prehod za pešce," je zapisala domačinka.

Drugi so početje kolesarjev opravičevali, češ da ne gre vedno za domačine, tujci pa vseh kolesarskih poti ne poznajo, in se strinjali, da bi v slovenski Istri, ki je med kolesarji izredno priljubljena, morali imeti več informativnih tabel. "Roko na srce, parenzana iz Izole do Portoroža je kar skrita, če nisi od tu," je zapisal nekdo. Spet drugi je odkrito priznal, da tudi sam raje kolesari po glavnih cestah, ker da ima "specialko", ki je ne želi uničiti na kolesarski poti v Strunjanu.

Pa je bolj pomembna varnost ali kolo?

Na PU Koper so nam povedali, da so letos obravnavali 11 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, v katerih sta se dva huje in dva lažje poškodovala. V štirih primerih so bili kolesarji tudi povzročitelji nesreče. "Statistično sicer ne vodimo podatkov o prometnih nesrečah glede na lokacijo, torej na cesti ali na kolesarski stezi, vendar iz izkušenj sodeč, je več prometnih nesreč na cesti (tam kjer ni kolesarske steze)," je pojasnila tiskovna predstavnica koprskih policistov Anita Leskovec.

Da je v zadnjih letih na cestah vse več kolesarjev, ugotavljajo tudi policisti. "Pri tem v policiji opažamo, da gre za tiste, ki kolo uporabljajo kot prevozno sredstvo, da pridejo iz kraja v kraj, nato so rekreativni kolesarji, vse več pa je tudi kolesarjev, ki kolesarijo po gozdnih in podobnih cestah."

Kakšna so pravila?

Pravila udeležbe kolesarjev v cestnem prometu so določena v 93. členu ZprCP s spremembami. Ta pravi, da morajo vozniki kolesa voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča. "V kolikor je dovoljeno kolesarjenje na cesti ali ne, je odvisno od postavljene prometne signalizacije," je dodala Leskovčeva.

Poleg tega zakon določa, da mora imeti voznik kolesa ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

Varno na kolesu

Ravno danes se zaključuje letošnji program Varno na kolesu, ki najmlajše udeležence v prometu seznanja s pravili, ki vladajo v prometu, obenem pa jim omogoča varno in samostojno vključitev v promet. Ob tem program poudarja tudi zabavno plat kolesarstva kot rekreativnega športa, zdravega načina življenja in vključitev v trajnostno mobilnost. Kolesarjem nudi tudi uporabne nasvet, kako s kolesom na pot, piše Slovenska tiskovna agencija.

V programu Varno na kolesu je letos sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 učencev, v šestih letih obstoja programa pa skupno že več kot 14.000 mladih kolesarjev in kolesark iz več kot 250 različnih osnovnih šol.

V soboto o varnosti na obalni cesti

V soboto pa bodo o varni udeležbi v prometu svetovali izolski policisti in redarji. Na lokaciji obalne ceste pri Rudi bodo med 9. in 13. uro, v sklopu vseslovenske akcije Kolesarji, izvedli tradicionalno izolsko preventivno akcijo Varno na kolo, s katero bodo opozorili na pomen varne udeležbe kolesarjev v cestnem prometu. Od zaprtja obalne ceste se je namreč število kolesarjev na tem območju močno povečalo.

Policisti in redarji bodo predstavili opremo za nadzor prometa, najmlajšim pa podelili nekaj obvezne kolesarske opreme, med drugim otroške čelade, odsevnike, odsevne trakove, ključavnice, zvonce in svetilke, so sporočili z izolske občine.