Omenjene podatke je zbral Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), pol odstotka dohodnine pa je nevladnim organizacijam sicer mogoče nameniti od leta 2007.

Po podatkih s prvega oktobra je bilo do 0,5 odstotka dohodnine upravičenih 5097 prejemnikov, od tega 4889 nevladnih organizacij, 78 sindikatov, 55 verskih skupnosti in 75 političnih strank. To je tudi najvišja številka upravičencev doslej, saj se je ta prejšnja leta gibala med 4100 in 4300. Omenjeni del dohodnine je sicer mogoče razdeliti med največ pet nevladnih organizacij. Odločitve o donaciji dela dohodnine ni treba potrjevati vsako leto znova, ampak velja do preklica.

Lani se je za to, da bo del dohodnine oddalo neprofitnim organizacijam, odločilo 327.856 oziroma 32,61 odstotka dohodninskih zavezancev. Največ, kar 157.000 evrov, so ljudje namenili Slovenski Karitas, ki je na prvem mestu med prejemniki že od leta 2007. Lani se je na drugo mesto prebilo društvo Rdeči noski (slabih 85.000 evrov), ki je s tega mesto zrinilo Unicef Slovenija.

Med prvo deseterico so ponavadi še društva Sonček, Europa Donna, SOS Telefon in zveza prijateljev mladine, vanjo se praviloma uvršča tudi ljubljanska nadškofija. Med vsemi političnimi strankami pa je prav vsako leto od 2007 dalje največ dohodninskih sredstev prejela SD.

Peter Tomažič iz Slovenske Karitas razlog za to, da že od same uveljavitve take dohodninske ureditve dobivajo največ sredstev, vidi v razvejanosti in razvitosti njihove humanitarne mreže po celi državi. S sredstvi, ki jih dobijo od dohodnine, poskušajo poravnati stroške, ki jih drugače ne bi mogli. Vsaka škofijska Karitas pa se sama odloči, kam natančno ta sredstva razporediti.

Prihodki dohodnine v sklopu celotne realizacije Slovenske Karitas pomeni nekaj odstotkov. Torej to ni bistven vir, je dejal Tomažič, a na drugi strani izpostavil, da so za vsa sredstva, ki jih dobijo, sploh v zadnjih letih, ko se potrebe tako drastično povečujejo, hvaležni in je dobrodošel prav vsak evro. "Mi bi lahko potrojili pomoč pa še zmeraj ne bi mogli pokriti teh potreb, s katerimi ljudje k nam upravičeno prihajajo," je povedal. Tudi letos zato stavijo na zvestobo svojih darovalcev.

Ljudje Rdečim noskom po mnenju vodje projekta Livije Rojc Štremfelj zaupajo, ker so vedno bolj prisotni. Leta 2007 so imeli le en reden program, danes jih imajo že 13, kar pomeni, da so pred petimi leti opravili 70 vizit, sedaj pa jih imajo okoli 500 ali 600. Z novim letom nameravajo odpreti še pet novih programov.

Vzrok za vse večjo prepoznavnost vidi tudi v tem, da med vizito, če ni dovolj otrok, obiščejo odrasle. Vabijo pa jih v šole, na vizite odhajajo v domove za ostarele. Sredstva, ki jih dobijo z dohodnino, jim omogočajo izvajanje kar polovice sedanjih programov, zato so zanje zelo pomembna.

Masa sredstev 0,5 odstotka vse slovenske dohodnine sicer znaša okoli 12 milijonov evrov, svojega pol odstotka pa nameni približno tretjina dohodninskih zavezancev, so še zapisali v CNVOS. Približno osem milijonov evrov tako konča v državnem proračunu, čeprav se jim je država že odpovedala, dodajajo v zavodu. Podatki sicer kažejo, da se vsako leto vse več ljudi odloča, da bodo kateri od organizacij namenili svoj del dohodnine.

Direktor CNVOS Goran Forbici (na fotografiji) je ob tem poudaril, da je skupna masa 0,5 odstotka vse slovenske dohodnine kaplja v morje v primerjavi s celotnim proračunom. Vendar bi s simbolnega vidika po njegovem mnenju bilo nekaj izjemnega, "če bi se mnogo več Slovencev kot doslej odločilo ta denar raje podariti nevladnim organizacijam namesto aktualni oblasti".

"Vlada, ki tako očitno tepta z ustavo zajamčene pridobitve socialne države in ljudi potiska pod minimum, si tudi sama več kot minimuma ne zasluži," je namreč prepričan Forbici. Ob tem izpostavlja podatke, ki kažejo, da številne države poznajo oblike davčnih spodbud v korist nevladnim organizacijam. Rezultati so po oceni CNVOS zaskrbljujoči, saj povedo, "da zelo zaostajamo za državami Evropske unije in tudi Balkana".

Sorodne vsebine:

Predsednik društva Morigenos s prestižno mednarodno nagrado

Društva so lahko inovativen partner v turizmu!

Priznali so: s sodelovanjem bi lahko bili boljši!

Fitnes pod zvezdami

V regiji imamo kar 1265 društev