Številne tržaške družine so v zadnjih letih življenje v mestu zamenjale za bolj ugodni slovenski Kras. Pojav t. i. čezmejne stanovanjske mobilnosti se je začel po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, od takrat pa se je v upravni enoti Koper in Sežana priselilo prek 750 Italijanov. Nedavno tudi družina Tržačanke Gabriella Prodan, ki si je za domovanje izbrala Štorje pri Sežani. Dovolj so imeli mestnega življenja in visokih stroškov za stanovanje, pišejo Finance.
TRŽAČANI SE SELIJO: V Sloveniji boljše življenje
Trst
V zadnjem desetletju se predvsem mlade italijanske družine iz Trsta in okolice selijo na slovenski Kras. Odločitev družine Prodan je zorela dve leti. “Marca sva z možem prodala stanovanje, frizerski salon, tukaj bova začela znova,” je za časnik povedala Prodanova. Za hišo, ki jo bodo morali obnoviti, so odšteli okoli 70 tisoč evrov. Želeli so si bolj umirjenega življenja, kraja, kjer bi se počutili varne, pomemben vidik pa so bili tudi stroški. “Vprašaš se, kakšen smisel ima delati samo za to, da plačuješ stroške za stanovanje,” je dodala sogovornica. Samo za stroške upravljanja so namreč v Trstu plačevali 2.500 evrov letno.
Gabriellina mama je bila rojena v Sloveniji, okolje ji je domače, naučiti se bodo morali le jezika. V vasi je že nekaj italijanskih družin, tako da bo prehod lažji. Glede službe se še nista odločila, kje bosta iskala. Mož je sicer frizer, Gabriella pa je delala kot pomočnica kuharja. Med obnovo hiše bodo živeli v prikolici, ki jo bodo postavili na dvorišču, so se odločili.
Pri številnih postopkih Italijanom pomagajo predstavniki nepremičninskih agencij. Tako je denimo, pri vpisu v šolo, pri urejanju dokumentov ipd. In povpraševanje po nepremičninah, zlasti na Krasu, ne pojenja. Med letoma 2004 in 2015 naj bi se na območje upravnih enot Sežana in Koper preselilo okoli 750 italijanskih državljanov, od tega 526 na Kras.
Najbolj gredo v prodajo hiše nižjega in srednjega cenovnega razreda, nekje do 200 tisoč evrov. Prav tako so zanimive nepremičnine za najem, saj so cene nižje kot v Trstu. Nepremičninarji vedo povedati še, da so med kupci večinoma ljudje, ki imajo slovenske korenine. Običajno so s selitvijo zadovoljni in pripeljejo še koga.
Maurizia Zivca je k selitvi spodbudila izkušnja bratranca. Živec je sedaj najel hišo in jo začel obnavljati, v nadaljevanju pa računa na odkup. Kot upokojeni policist je razočaran nad italijanskim davčnim sistemom, birokracijo ter visokimi stroški bivanja. “Tukaj bom za elektriko mesečno plačeval okoli 50 evrov, v Italiji je bil strošek tudi do 200 evrov, 75 samo za priključek,” je povedal. Z italijansko pokojnino bo na slovenski strani dobro živel.
Franco Todaro si je od nekdaj želel hiše z vrtom. Ker si tega ni mogel privoščiti v Italiji, si jo je zgradil pri nas. Z okolico se je dobro ujel, našel prijatelje, le še slovenčina mu dela preglavice. “Sosedje v glavnem znajo italijansko in mi dajejo potuho.” Odkar je v pokoju, pravi, da bo več časa tudi za to. S prijatelji sicer hodi na nogometne tekme, pohvali pa tudi gostinsko ponudbo. Želi si le, da bi bili slovenska in italijanska stran bolj povezani. Javnega prevoza med Sežano in Trstom tako rekoč ni. "Če nimaš avta, si odrezan," sklene.
Kam pa lahko mi gremo ?
V kontejner ?