Na programu bodo slovenska zborovska dela ter skladbe Mozarta, Ravela, Piazzolle in Beethovna. Na slovesnosti bosta spregovorila predsednica Glasbene matice Milena Padovan in ravnatelj Bogdan Kralj, so sporočili iz Trsta. Udeležbo je napovedal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Glasbena matica (GM) je naziv slovenskih kulturnih društev, ki združujejo tako profesionalne kot ljubiteljske glasbenike v prizadevanjih za ohranjanje in spodbujanje slovenske glasbene kulture. Prva slovenska glasbena matica je bila ustanovljena leta 1872 v Ljubljani kot odziv na takrat prevladujoči nemški vpliv v kulturi.

Po prelomu stoletja so ji sledile podružnice po Sloveniji in v zamejstvu

V Trstu je bila ustanovljena leta 1909. Njen prvotni namen je bil prizadevanje za kakovostno glasbeno pedagoško ponudbo, njena dejavnost pa se je po zgledu matične ustanove razširila še na založništvo in organizacijo koncertov.

Profesorji in učenci so že pred prvo svetovno vojno redno nastopali tudi v operah in operetah, ki jih je uprizarjalo tržaško Dramatično društvo. Na koncertnem področju pa je šola spodbujala predvsem nastope lastnih izvajalcev in društvenega orkestra. Kot je o zgodovini tržaške matice zapisala Rossana Paliaga, je po neplodnem obdobju prve svetovne vojne, ko je moralo društvo radikalno okrniti svoje delovanje, šola v povojnem času doživela nov razcvet, ki se je izrazil tudi v naraščanju števila učencev in v kakovosti koncertnih večerov, na katerih so nastopali najbolj priznani slovenski in tuji glasbeniki.

Leta 1927 so ustanovo razpustili

Njen vsestranski razvoj je nasilno prekinil sežig Narodnega doma leta 1920, ko so plameni zaobjeli učilnice z instrumenti in arhivi. Leta 1927 so ustanovo razpustili. Udarec je močno prizadel slovensko skupnost, a kljub strahu in grožnjam ni potlačil njenega narodnega ponosa in volje po nadaljevanju začete poti, saj so profesorji po krajšem premoru spet začeli poučevati v manjših prostorih v predmestju ali v zasebnih stanovanjih, kjer jih je preganjanje sovražnikov težje doseglo.

Dolgo pričakovani preporod je glasbena matica, kot je zapisala Paliaga, doživela takoj po koncu druge vojne, ko je ravnateljsko mesto prevzel violinist Karel Sancin. Postopoma se je šola usmerila v vse bolj strokovno in sistematično metodo poučevanja z učnimi programi, ki so bili po zasnovi vse bolj podobni tistim iz državnih glasbenih ustanov. V kasnejših letih je svoje delovanje razširila v okolico in uvedla koncertni abonma, v katerem so gostovali ugledni slovenski glasbeniki.