Ladja Galeb, nekoč pomemben simbol jugoslovanske vojske, jemlje svoj konec v reškem pristanišču. Nihče ne ve, kaj bi z ladjo, katere zgodovina bi verjetno brez težav polnila hollywoodske kinodvorane. Elegantni blišč notranje opreme je zasnoval Zorko Lah iz Prosecca.
TITOV GALEB: Klavrno propadanje prevoznika banan in polagalca min
Istra
Leta 1938 so jo izdelali za prevoz banan in poimenovali RAMB III. Potem je vozila meso dučejevim vojakom v Libijo. Preluknjali so jo na premcu, popravili in spremenili v polagalko min z novim imenom, Kiebitz. V Kvarnerju je položila 4000 pasti.
Po koncu druge svetovne vojne so jo prenovili v polagalko min z imenom M-11. Po koncu krize na meji z Italijo so jo spremenili v šolsko ladjo in poimenovali Galeb.
Interier zasnoval Slovenec
Ko je razpadla Jugoslavija, je bil Galeb zasidran v Črni gori, kjer jo je kupil Grk. Obnavljali so jo v Reki, vendar Grk ni plačal, zato jo je odkupila reška občina. Ker je bila ladja v zelo slabem stanju, so jo privezali v pristanišču in razvili vrsto idej, kaj bi z Galebom lahko počeli. Vse ideje so se izjalovile. Po eni strani so v njej videli velik tursitični potencial, a po drugi strani so čutili odpor, ker gre za ladjo rdečega diktatorja Tita.
Bleščeč notranji interier je zasnoval arhitekt Zorko Lah iz Prosecca. Hrvaška jo je uvrstila med kulturno dediščino, čeprav je le kup zarjavelega železa.
Nevem zakaj ta barka ni šla pod zaščito tako kot vozni park?