V Sloveniji je približno 1500 oljkarjev. Od tega jih je polovica organiziranih v štiri društva. Nedolgo tega so v Izoli posadili tristotisočo oljko. V polni rodnosti bi morale roditi 6000 ton oljk, iz katerih bi v idealnih razmerah iztisnili 900 ton oljčnega olja. Dejansko ga bo okrog 700 ton, dvakrat toliko pa ga bomo uvozili.

V zadnjih petih letih so oljkarji pridelali manj oljk, kot bi jih lahko. Štirikrat jim jo je zagodla suša, leta 2014 pa preobilno deževje in moča. Kljub temu imajo pridelovalci oljk raje sušo, saj gre za hvaležen sadež, ki potrebuje desetkrat manj vode kot breskve in 15-krat manj namakanja kot kivi.

Poleg suše je oljke letos prizadel nepričakovan napad oljčnega molja. Njegove ličinke se zavrtajo v še neolesenele koščice in do jeseni pojedo jedro. Plodovi so tako v zadnjih tednih začeli odpadati. Ponekod je odpadla skoraj polovica oljk sorte belica, ki je v slovenski Istri najbolj razširjena. Oljčna muha se je v večjih količinah pojavila šele v zadnjih tednih. Poleg tega oljkarje skrbijo velike jate škorcev, ki jeseni pridelke v Istri zdesetkajo.

Na nekaterih legah je že čas za obiranje sort leccino, maurino in poendolino, v povprečju pa bo najboljši čas za obiranje po 20. oktobru, za belico v prvi dekadi novembra.

Zadnje čase pri ocenjevanju kakovosti veliko pozornosti posvečajo vsebnosti oleokantala, to je antioksidanta, ki daje posebno vrednost dobrim oljem, vendar nepoznavalcem vzbuja dvome zaradi grenčice in pikantnosti.

Slovenskega olja je malo, vendar je izjemne kakovosti. Zaradi načina pridelave s cenami težko konkurira španskim, grškim ali italijanskim oljem. Cene oljčnega olja bodo letos ostale med 12 in 14 evrov za liter oziroma nad 14 evrov za olje z zaščiteno označbo porekla.