Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Za slovensko Istro več kot 61 milijonov evrov

Svetniki bodo odločali o potrditvi investicijskega programa za projekt Vodooskrba slovenske Istre in Krasa, in sicer za del projekta, ki se nanaša na območje slovenske Istre. Projekt povezuje občine Koper, Izola, Piran in Ankaran, upravljavec vodovodnega sistema pa je Rižanski vodovod Koper.

Celotna vrednost investicije za območje slovenske Istre je po tekočih cenah ocenjena na približno 61,82 milijona evrov brez DDV oziroma 75,41 milijona evrov z DDV.

Gre za projekt, katerega osnovni cilj je zagotoviti dolgoročno varnejšo in zanesljivejšo oskrbo prebivalcev s pitno vodo, zlasti v obdobjih, ko je obremenitev sistema največja.

V občinskem gradivu kot ključne težave izpostavljajo omejeno izdatnost lastnih vodnih virov v sušnih obdobjih, izrazita sezonska nihanja porabe, odvisnost od dobave vode iz drugih vodovodnih sistemov in dotrajanost posameznih delov omrežja.

Delež Pirana znaša 16,36 milijona evrov z DDV

Delež investicije, ki se nanaša na Občino Piran, znaša približno 13,41 milijona evrov brez DDV oziroma 16,36 milijona evrov z DDV. Po predvideni finančni konstrukciji naj bi Piran prejel približno 10,06 milijona evrov evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, razliko v višini približno 3,35 milijona evrov brez DDV pa bi moral zagotoviti iz občinskega proračuna. 

Največji del piranskih vlaganj je predviden v obdobju med letoma 2030 in 2034, ko naj bi bilo izvedenih za približno 7,81 milijona evrov investicij brez DDV.

Rezervni vodni vir in obnova dotrajanega omrežja

Investicija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi predvideva povezavo na rezervni oziroma dodatni vodni vir ter nadgradnjo vodovodnega sistema, s čimer naj bi povečali varnost oskrbe s pitno vodo.

Drugi del je usmerjen v obnovo vodovodnih sistemov in zmanjševanje vodnih izgub. Predvideni so obnova dotrajanih cevovodov, hidravlične izboljšave, nadgradnja merilnih območij in drugi ukrepi za učinkovitejši nadzor omrežja.

Po ocenah iz investicijskega programa bi bilo mogoče izgube vode zmanjšati za približno 350.000 kubičnih metrov na leto. Manj izgub naj bi pomenilo tudi manjšo potrebo po odvzemu, pripravi in transportu vode ter posledično nižje energetske in obratovalne stroške.

Pomemben cilj projekta je predvsem zmanjšanje tveganja, da bi v kritičnih poletnih in sušnih obdobjih prišlo do težav z oskrbo. Sistem naj bi omogočil tudi večjo možnost medsebojne pomoči med posameznimi vodovodnimi sistemi ob okvarah ali izpadu določenega vira.

Fiesa se po poletnem zapletu vrača pred svetnike

Povsem drugačno zgodbo predstavlja Fiesa, ki se po poletnem zapletu znova vrača na dnevni red občinskega sveta. Piranski svetniki so 8. julija potrdili osnutek pravnega posla glede prodaje in nakupa več nepremičnin v Fiesi, nato pa sta občinski svetnik Davorin Petaros in Civilna iniciativa Piran – Pirano vložila pobudo za razpis referenduma o sprejetem sklepu.

Župan Andrej Korenika je pobudo zavrnil z obrazložitvijo, da referenduma o takšnem sklepu ni mogoče razpisati, saj gre za posamični akt o konkretno določenih nepremičninah, naknadni referendum pa je dopusten le o splošnih aktih občine oziroma njihovih posameznih določbah. Takšno stališče je po navedbah občine pisno potrdilo tudi pristojno ministrstvo.

Korenika je ob tem napovedal, da bo občinskemu svetu predlagal razveljavitev sklepa, ki je omogočal prodajo zemljišč, saj po njegovih besedah pri tako pomembnem vprašanju ne želi pustiti dvoma o volji občanov.

Julijski sklep so nato razveljavili

Do prvega premika je prišlo že avgusta. Občinski svet je na dopisni seji, ki je potekala med 5. in 6. avgustom, julijski sklep razveljavil. S tem je bil po navedbah občinske uprave del zahteve iz pobude volivcev že izpolnjen. Zdaj prihaja pred svetnike še drugi korak, predlog sklepa o začetku priprave javne programske zasnove območja Fiese. 

Občina v obrazložitvi navaja, da želi s tem odpraviti morebitne dvome glede nadaljnjega ravnanja s predmetnimi zemljišči in vzpostaviti podlago za razmislek o prihodnji rabi območja.

Kaj bi lahko nastalo v Fiesi?

Predlagana programska zasnova naj bi preverila več možnosti prihodnje uporabe zemljišč. V gradivu so izrecno navedene možnosti javne, zelene, samooskrbne, rekreacijske, naravovarstvene in izobraževalne rabe.

To še ne pomeni, da je občina že določila, kaj bo na območju dejansko urejeno. Svetniki bodo v tej fazi odločali šele o začetku priprave programske zasnove, ki naj bi ponudila strokovno podlago za nadaljnje odločanje.