Hkrati bo priložnost, ko se bo svet lahko ponovno spomnil na vrednote, za katere so bili številni mladi možje med drugo svetovno vojno pripravljeni žrtvovati svoje življenje: mir, svobodo, bratstvo ter človeško dostojanstvo.

Poseben pomen letošnje okrogle obletnice je tudi, da bo to domnevno zadnja, na kateri bodo sodelovali še zadnji očividci in žive priče tega zgodovinskega dogodka, so še sporočili organizatorji.

Uradne petkove slovesnosti naj bi se udeležilo 19 predsednikov držav in vlad, med njimi ameriški predsednik Barack Obama, ruski predsednik Vladimir Putin, britanska kraljica Elizabeta II. in nemška kanclerka Angela Merkel, povabljen je tudi novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Ob robu slovesnosti naj bi imel Putin številna dvostranska srečanja, ki bodo po pričakovanjih v znamenju aktualne ukrajinske krize.

Slovenijo bo na slovesnosti zastopala delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki jo bo vodil Janez Stanovnik, v njej pa bo tudi Alojz Žibret, ki bo po navedbah ZZB za vrednote NOB Slovenije z 99 leti drugi najstarejši udeleženec slovesnosti. Slovesnosti se bosta udeležila tudi generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač in slovenska veleposlanica v Franciji Veronika Stabej.

Slovenija prvič na obletnici

Tokrat bo prvič, da bo Slovenija zastopana na obletnici izkrcanja v Normandiji. Iz urada predsednika republike so sporočili, da sklepajo, da je temu tako zaradi "zelo intenzivnih prizadevanj predsednika Pahorja osebno" in prijateljskega odnosa med njim in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

Pahor sicer meni, da je povabilo ZZB prelomen in slikovit odraz razumevanja vloge partizanskega upora znotraj zavezniških sil v II. svetovni vojni.

Zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne, se je začelo v noči na 6. junij pred 70 leti. Na "dan D" je na obale Normandije začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov.

Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.

Decembra 1943 je tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt imenoval generala Dwighta Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika ameriških sil v Evropi z nalogo, "da vstopi na evropsko celino in v sodelovanju z ostalimi združenimi narodi začne izvajati operacije, uperjene proti Nemčiji in za uničenje nemških oboroženih sil".

Ime za invazijo je bilo sprva operacija Roundup, kasneje so jo spremenili v operacijo Overlord. Trajala je do sredine julija in v tem času se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme.

Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mest, pri Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Tudi Eisenhower ni bil povsem prepričan v uspeh, a ker je bil Calais tako očitna izbira, so se zavezniki odločili za Normandijo.

V noči na 6. junij 1944 je Eisenhower svoje vojake nagovoril z zgodovinskimi besedami "Oči sveta so uprte v vas (...) ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago!"

Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na jurišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila mnogokje poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcev.

Vseeno je invazija branilce ujela v neprimernem času. Poveljnik "Atlantskega zidu", feldmaršal Erwin Rommel, zaveznikom znan že iz bojev v Severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije.

Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha. Nemci so napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se niso premaknili za več kot nekaj metrov.

Položaj je postajal že tako resen, da je poveljnik divizije, general Omar Bradley, načrtoval opustitev napada. Američanom je nato le nekako uspelo odkriti in izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah so Američani v štirih urah bitke izgubili najmanj 3000 mož.

Na drugih obalah so imeli zavezniki več sreče in so naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je "dan D" med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko pa naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani.

Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je bilo ubitih tudi 19.000 francoskih civilistov.

Največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva je prineslo velik prelom v drugi svetovni vojni. Številni so se začeli zavedati, da bo Nemčija, ki ki je bila prisiljenja v bojevanje na treh frontah hkrati, slej kot prej poražena. Nemčija brezpogojno kapitulira 8. maja 1945.