Vrhovno državno tožilstvo je z ukinitvijo zunanjih oddelkov koprskega okrožnega državnega tožilstva v Piranu in Sežani začelo reorganizacijo mreže državnih tožilstev. Kot so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, sta razloga za ukinitev racionalizacija in potrebe po večji ekonomičnosti poslovanja.
REORGANIZACIJA: Prihodnje leto v Piranu brez tožilstva
Piran
Po napovedih vrhovnega državnega tožilstva bo v prihodnje do sprememb prihajalo na predlog vodij okrožnih državnih tožilstev. "Podpiramo vodje tožilstev pri pripravi ustreznih analiz, ki so podlaga za oblikovanje predloga za ukinitev zunanjih oddelkov. Posamične analize, iz katerih bi izhajali dodatni predlogi za ukinitev zunanjih oddelkov, so na državnih tožilstvih, kjer je navedeno aktualno, še v fazi priprave," so odgovorili na vprašanje STA, katere reorganizacije bodo še sledile.
Tožilke na delo v Koper
Zunanja oddelka v Piranu in Sežani bosta prenehala delovati s 1. januarjem 2019. Odločitev je bila sprejeta v skladu s politiko pregona, ki jo je pripravil generalni državni tožilec Drago Šketa, ter s soglasjem Državnotožilskega sveta. Obe državni tožilki ter obe tajnici ukinjenih zunanjih oddelkov bodo z novim letom delo opravljale na sedežu tožilstva v Kopru, kamor bodo v reševanje preneseni tudi spisi z obeh oddelkov, so za STA pojasnili na koprskem tožilstvu.
Vodja omenjenega tožilstva Barbara Milič Rožman je po pojasnilih vrhovnega državnega tožilstva ukinitev zunanjih oddelkov v Sežani in Piranu utemeljila z racionalizacijo in pocenitvijo poslovanja, izenačitvijo obremenjenosti državnih tožilcev z delom, enotnejšo uporabo alternativnih metod reševanja zadev in strokovnim razvojem vseh državnih tožilcev na okrožnem državnem tožilstvu. Pri tem so upoštevali statistične podatke o delu za oba zunanja oddelka ter stroške, potrebne za delovanje teh oddelkov, so dodali.
Direktorji za več tožilstev skupaj
Med ukrepi za koncentracijo državnotožilske uprave, ki jih je v politiki pregona predvidel Šketa, je tudi imenovanje direktorjev za več državnih tožilstev skupaj. Na vrhovnem državnem tožilstvu so pojasnili, da bi imenovanje direktorjev za več državnih tožilstev skupaj lahko razbremenilo vodje državnih tožilstev vsebin državnotožilske uprave. Te bi namreč lahko samostojno opravljal direktor državnega tožilstva, s čimer bi se okrepilo težišče dela vodij na preostalih segmentih vodenja oziroma upravljanja državnotožilske organizacije.