Po opozorilih NIJZ so neurejeni higienski pogoji, vključno s pomanjkanjem varne pitne vode, sanitarij in pomanjkanjem primernih pogojev za pripravo hrane, med poplavami že bili vzrok masovnih izbruhov bolezni, povzročenih z onesnaženimi živili.

V izrednih razmerah je pitna voda iz javnih vodovodov pogosto onesnažena

Takrat jo je treba prekuhavati ali kako drugače pripraviti za varno uporabo v prehranske namene. Primerna je embalirana pitna voda. Kot poudarjajo, morajo ljudje po poplavah vsa živila pregledati, če morda ne vsebujejo tujkov, kot so koščki stekla, drobci drugih poškodovanih predmetov ipd. Živila, ki vsebujejo tujke, je treba zavreči.

Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, je primerno preložiti v nove vreče, ki naj se skladiščijo ločeno od nepoškodovanih in jih je dobro prednostno porabiti. Zavreči pa je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, na primer napihnjene, predrte, zarjavele in brez označb ter živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.

Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna. Zunanjost embalaže je priporočljivo pred uporabo očistiti in jo v celoti oprati. Če je mogoče, naj ljudje površino embalaže tudi razkužijo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca, pri tem je treba paziti, da razkužilo ne pride v stik z živilom, še svetujejo na NIJZ.

Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči. Na splošno velja, da kemičnih snovi ni možno sprati z živil, opozarjajo.