Čeprav je v članku (ki ga lahko najdete s klikom na to povezavo) vse skupaj zapisano na precej ironičen način, so praktično vse le dejstva. Istra je na Hrvaškem najbolj razvita regija in to kljub temu da v centralno blagajno, se pravi Zagreb, plačuje veliko več, kot dobiva iz nje, saj ji namenjajo le mrvice. Če na Hrvaškem že vsaka tretja oseba živi na pragu revščine in država tone, je regija uspela obdržati glavo nad vodo.

Brezposelnost, ki je polovična v primerjavi z ostalim delom države, najvišji BDP na prebivalca gledano po posameznih regijah in pozitivni gospodarski trendi. Pri vsem tem pa se Istrani sprašujejo, kaj bi bilo, če bi sami imeli v rokah več avtonomije. Če bi davki, ki jih poberejo v Istri, ostali v Istri. Če bi sami lahko odločali o prostorskem urejanju in skrajšali birokratske postopke. Istra bi bila zgodba o uspehu. (Kar dejansko že je, glede na hrvaške razmere.)

Zato so v Istri z zanimanjem spremljali situacijo v Kataloniji in na Škotskem. Tudi sami bi namreč želeli več avtonomije, zadnji dogodki na Krimu in v Benečiji pa so Istranom dali misliti.

Tako se je pojavil omenjeni zemljevid, ki je sicer, kot že zapisano, satira. Zanimivo pa je, da so Hrvati v "novo državo" vključili tudi slovensko Istro, česar do sedaj niso počeli. Ob meji, ki bi potekala od Črnega Kala prek Učke vse do morja, pa stojita jezna Slovenec in Hrvat, ki opazujeta "veselje ob odcepitvi".

Novica je včeraj že zaokrožila tudi po socialnih omrežjih, pri nas so bili odzivi mešani. Praktično nihče sicer ne nasprotuje možnosti odcepitve, vsaj na deklarativni ravni ne. Vprašanje pa je, kakšno bi bilo mnenje, če bi se pogovori v tej smeri zares začeli.

Tisti, ki se že borijo za odcepitev, so aktivisti STO-ja (Svobodno tržaško ozemlje). Tukaj gre sicer za nekoliko drugačne kopenske zahteve, saj pristaši društva trdijo, da STO kot entiteta nikdar ni bil preklicana in na papirju še vedno živi. Njihova pravna bitka in dokazovanje na različnih inštancah in pred različnimi inštitucijami traja že več let.

"Vsekakor podpiramo demokratično odločanje ljudi," je za Regional povedal Matej Pregarc iz Društva STO/STT. O tem, zakaj meni, da prihaja do tovrstnih teženj, pa pravi: "Ljudstvo se začenja zavedati, da je potrebna sprememba dosedanjega sistema."

O tem, ali je Istra bila kadarkoli samostojna, oziroma o tem, ali so se pojavljale separatistične težnje, smo se pogovarjali z Erikom Tothom, mladim raziskovalcem Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s področjem istrske zgodovine.

Je bila Istra kadarkoli samostojna, neke vrste svoja entiteta ali država?

Istra ni bila nikoli samostojna država. Kvečjemu bi lahko rekli, da je bila svojevrstno območje z dolgo in razburkano zgodovino, ki jo je oblikovalo v precej posebno, samozadostno okolje.

So se kdaj pojavljale težnje po tem, da bi se osamosvojila?

Težnje so (bile) prisotne. Malo za res, malo za hec, predvsem pa izhajajo iz modernejšega časa, ko se Istrani zavedajo svojega življenjskega okolja, zgodovine in identitete, ki je skozi leta postala zanje legitimna oblika življenja in zavesti.

Je nezadovoljstvo Istranov s centralno oblastjo (najsi bo to Dunaj, Beograd, Ljubljana, Zagreb) prisotno že od nekdaj ali gre za novodoben pojav?

Pozabili smo tudi na Benetke. Nezadovoljstvo pa je pri ljudstvu zmeraj prisotno, ne glede na območje ali obdobje. Prebivalci Istre pa so nezadovoljstvo pokazali, če je bilo potrebno, v različnih oblikah, kot skupnost Istrani pa šele v modernem času, od obdobja obeh svetovnih vojn naprej.