PALMOV VRTAČ V PORTOROŽU: Kako se ga znebiti?

Istra

Palmov vrtač je bil prvič opažen v Izoli leta 2008. Takrat so vse napadene palme posekali in uničili. Kot kaže, ga niso uspeli izkoreniniti, saj se je v naslednjih letih namnožil, ne da bi to opazili, čeprav inšpektorji od leta 2007 pregledujejo palme zaradi podobnega škodljica, palmovega rilčkarja. Palme, ki jih je napadel palmov vrtač, je potrebno uničiti. Obstajajo tudi okolju prijazni pripravki iz rastlinskih izvlečkov in smol iglavcev, ki pa učinkjejo le, če pravočasno opazimo napad.

Palmov vrtač (Paysandisia archon) pri nas najbolj ogroža palmo visoko žumaro (Trachycarpus fortunei) in kanarski dateljevec (Phoenix canatiensis). Lahko napade tudi druge vrste palm. Izvira iz Južne Amerike. V Evropo je po vsej verjetnosti prišel s sadikami velikih palm iz uvoza. Najprej se je razširil v španski Barceloni, nato pa po vsem Sredozemlju.

Leta 2008 so ga odkrili v Izoli in vse palme, ki so bile napadene, posekali ter uničili. Vse kaže, da se je uspel množiti naprej, čeprav inšpektorji od leta 2007 sistematično pregledujejo palme zaradi podobnega škodljivca, palmovega rilčkarja. V Bevkovi ulici v Izoli so prizadeta skoraj vsa drevesa. Večina prebivalcev je hiranje palm povezovala z zimsko pozebo, dejansko pa gre za palmovega vrtača. "Prve uradne prijave trenutno kažejo, da je palmov vrtač napadel v občini Piran, v Portorožu," pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu.

Gre za metulja, ki velja za odličnega letalca, to pa mu omogoča hitro širjenje. Samice odlagajo jajčeca pri osnovi listnih pecljev. Gosenice med prehranjevanjem delajo debele rove, kar poškoduje listne peclje in rastne vrhove. Listi palme za začnejo sušiti. Znamenje, da je palmo napadel palmov vrtač, so značilno preluknjani listi, ki so na novo zrasli iz napadenega rastnega vrha. Če je palmo vrtač napadel, jo je v začetni fazi še mogoče rešiti z uporabo pripravkov, ki zatrejo škodljivca v vrhu debla.

Primerni so pripravki, ki povzročijo obolenje gosenic in njihov pogin, za človeka pa so neškodljivi. V Sloveniji je mogoče dobiti Nemasys P na osnovi ogoričice. Z njim je potrebno drevesa tretirati od aprila do oktobra, v presledkih dveh mesecev. Najbolj enostavno je, če se pripravek enakomerno zliva od zgoraj med liste palme. V vsako drevo zlijemo od 5 do 10 litrov pripravka, da steče med listnimi peclji v notranjost debla. Pripravek Nemasys P ima kratek rok trajanja in ga je potrebno dobavljati sproti.

Drugi pripravek je Biopalm iz rastilinskih izvlečkov in smol iglavcev, s katerim se enkrat letno pretretira krošnjo. Po tretmaju vsaj 24 ur ne sme deževati. Sredstvo se posuši in naredi neprodušno zaščitno plast na dovzetnih delih palme. Tako preprečuje odlagajnje jajčec palmovega vrtača oziroma zvartavanje mladih gosenic v listne peclje in ovira izleganje metuljev.

Močno napadene palme, pri katerih so srednji listi že propadli, je treba uničiti. Najbolje z drobnim mletjem debel s strojem za mletje lesa. Ostanki se lahko odlagajo na deponijah za odpadke ali se porabijo za kurjavo oziroma kompostiranje. Pomembno je omeniti, da palmov les zelo počasi propada. "Če možnosti za drobno mletje ni, pride v poštev vsaj en meter globoko zakopavanje ali zasipanje, da škodljivec v deblu propade oziroma ne more prilesti na površje. Ta dva načina sta med bolj cenenimi in dovolj učinkovita," pravijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu. Sežiganje celih debel na prostem ni učinkovito, ker les palm slabo gori in je dober izolator.

"Brez potrebnih ukrepov za omejevanje širjenja in razmnoževanja palmovega vrtača lahko pričakujemo postopen propad večine palm na naši Obali in na Goriškem. Zatiranje je zahtevno, zato je nujno potrebno, da se vključijo občinske komunalne službe, ki imajo ustrezno opremo," še opozarjajo na Kmetijsko gozdarskem zavodu.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
IstrRa |  24 .12. 2017 ob  16: 32
Istrijan
ISTra |  24 .12. 2017 ob  16: 31
Če oljki odpade list si Ostrian populi lase in stori vse, da jo reši.
Če pa je bolna palma, jo enostavno poseka.
Butast folk.
izolana |  16 .05. 2016 ob  23: 03
V izoli imamo se mnogo obolelih palm, in to zaradi previsokih stroskov poseka palm. Komunala jo na privatnih parcelah odstrani za cca 60 eur, kar pa je tudi strosek, ki si ga ne privosci vsak, sploh pa ne za palmo.
kagumer |  16 .05. 2016 ob  16: 39
Ne morejo vrtači toliko palm uničit, kot jih lahko naš Pope nabavi....z našim denarjem seveda.
satir |  16 .05. 2016 ob  12: 05
12
Hvala Popotu in Klokotu za uvožene palme.
Škoda ker ne poznamo nobenega zdravila proti možganskim navrtačem, ki tako vztrajno napadajo razsodnost naših politikov in gospodarstvenikov. Ti možganski navrtači bi sicer pocrkali, ko bi pojedli vso vsebino, vendar se na izpraznjeno mesto takega osebka redno javljajo novi in novi, tako da je reprodukcija navrtačev zagotovljena. Je pa tudi res, da so te sorte navrtači zadovoljni tudi z zelo minimalno vsebino trdoglavcev in dolgo časa preživijo skoraj kako bi rekli ob "plesnivem kruhu in kalni vodi".