Kot so za STA zapisali na ministrstvu za okolje in prostor, so zadovoljni, "da je investitor spoznal, da umestitev konkretne infrastrukture v Tržaški zaliv ni primerna". To po njihovih navedbah potrjuje dolgoletna prizadevanja Slovenije in jasno odklonilno stališče tako do projekta terminala za utekočinjen plin Žavlje kot tudi z njim povezanega plinovoda Trst-Gradež-Vileš. "Slovenija je takšno stališče redno izpostavljala v dialogu z italijanskimi oblastmi v Rimu ter v dialogu s Furlanijo-Julijsko krajino," so dodali.

Zadovoljen je tudi predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard, ki je izpostavil, da so se dolgo časa borili proti gradnji terminala, in sicer kar 14 let. "V tem času smo se obračali tako na Bruselj, kot tudi italijanske oblasti, vendar večino časa brez uspeha," je navedel Bernard.

Po njegovi oceni se je investitor najverjetneje premislili glede same postavitve plinskega terminala, saj so se v zadnjem času številne občine pritožile na upravno sodišče v Rimu, prav tako tudi Slovenija. "Najbrž so ocenili, da iz tega položaja ni več izhoda," je dodal Bernard, ki meni, da sicer Slovenija ni storila dovolj za zavarovanje interesov v tem primeru.

Tržaški odvetnik Peter Močnik, ki je zastopal Občino Ankaran v tožbi zaradi terminala pred upravnim sodiščem v Rimu, je za STA novico, da se je Gas Natural odpovedal načrtu za izgradnjo plinskega terminala, ocenil kot razveseljivo: "Po 14 letih se obzorje Severnega Jadrana jasni."

"Vsekakor pa moramo biti tudi nekoliko previdni, saj italijanska vlada še ni preklicala soglasij, ki jih je v teh letih izdala za terminal, ki mu je manjkalo zgolj še gradbeno dovoljenje," je dodal Močnik. Pravni akti v zvezi s plinskim terminalom so tako še vedno aktualni in možno je, da se je investitor odpovedal projektu iz gospodarskega razloga, saj tako Italija kot tudi Evropa ne potrebujeta uplinjevalnika.

Tako je po njegovem mnenju vseeno težko napovedati razplet dogodkov. "Šele ko bo pristojno italijansko ministrstvo sporočilo upravnemu sodišču v Rimu, da ni več pravne osnove za desetine pritožb iz Italije in Slovenije, ki tam ležijo v pričakovanju razpleta, bomo lahko ustavili postopke. To pa še ni dovolj. Slediti mora tudi izjava države, podobna tisti, ki jo je izdala dežela Furlanija-Julijska krajina, da v Tržaškem zalivu, na sosednji obali in v bližjemu morju ni prostora za take objekte," je opozoril Močnik. Kot je dodal, je skrb za varovanje narave in trajnostni razvoj tega prostora med drugimi tudi naloga EU.

Po poročanju Primorskega dnevnika so pri španski družbi očitno ugotovili, da ni pogojev za nadaljnje vztrajanje pri tej lokaciji, saj so v bistvu vse krajevne institucije - od dežele Furlanije-Julijske krajine do občinskih uprav - izrazile nasprotovanje načrtu. Plinskemu terminalu v Žavljah je nasprotovala tudi tržaška pristaniška oblast in Siot, ki upravlja naftni terminal v Trstu.