Moški morda zaradi mitohondrijev živijo krajši čas kot ženske

Zdravje

Ženske v skoraj vseh družbah na svetu živijo dlje od moških. Deloma gre to pripisati temu, da so moški nasilni, večinoma do drugih moških. Deloma pa je to stvar fiziologije. Moški se očitno izčrpajo prej kot ženske, a nihče ne ve, zakaj. Hipotezo o tem so postavili raziskovalci iz Sydneyja, ki so mnenja, da gre del krivde pripisati mitohondrijem.

Mitohondriji so subcelične strukture, ki služijo celičnemu dihanju. V njih potekajo respiratorni in oksidativno fosforilacijski procesi, na podlagi katerih nastaja večnamenska molekula ATP, ta pa služi kot vir energije pri različnih procesih. Kot je v študiji skupaj s kolegi zapisala Madeleine Beekman z Univerze v Sidneyu, so mitohondriji intrigantni. So potomci bakterij, ki so se pred okoli bilijona let združile s predniki živalskih in rastlinskih celic, kot taki pa so obdržali lastne gene. In tu se problem začne.

Večina vrst je v izogib spopadom genetsko različnih mitohondrijev znotraj ene celice stvari uredila tako, da njihovi mitohondriji izhajajo od zgolj enega starša, običajno matere. To po mnenju Beekmanove pomeni, da mitohondriji moškega obtičijo v evolucijski slepi ulici. Ne morejo se razvijati na specifično moške načine, saj ne glede na to, koliko dobrega storijo za moško telo, v katerem se nahajajo, ne bodo prešli na prihodnjo generacijo, v zadnji izdaji piše tednik Economist.

Ker sta si moška in ženska fiziologija v veliki meri podobna, to ne predstavlja osrednjega problema, bi pa lahko po mnenju Beekmanove igralo obrobno vlogo. Pri tem omenja Leberjevo dedno optično nevropatijo, bolezen, ki ga povzroča okvarjen mitohondrijskih gen. Ta bolezen se pojavlja le pri 10 odstotkih žensk, ki imajo okvarjeni gen, a pri 50 odstotkih moških s tako okvarjenimi mitohondriji. Takšen gen bo tako očitno prej škodil moškemu kot ženski.

Beekmanova navaja še številne druge bolezni, tudi takšne, ki so mnogo pogostejše od Leberjeve dedne optične nevropatije, kot so diabetes, več oblik gluhote in kardiomiopatija, ki imajo vedno ali včasih mitohondrijsko komponento. Pri tem Beekmanova ugiba, da bi se nekatere med naštetimi bolezni lahko izkazale kot pogostejše ali resnejše pri moških kot pri ženskah.

To bo sicer treba še podrobneje preučiti, so pa informacije o tem pomanjkljive. Razlog za to tiči tudi v tem, da le redki zdravniki razmišljajo kot evolucijski biologi in zato ne postavljajo pravih vprašanj. Kot izpostavlja Economist, bi se hipoteza Beekmanove lahko izkazala za napačno, a se zdi zelo verjetna in zagotovo vredna preučevanja.

Deli novico:

Majstor |  31 .05. 2014 ob  17: 09
Ja itak vsa , skoraj vsa živa bitja , živijo na podoben način. Samci skoraj povsod umrejo prej , nekatere tudi samice pojejo. Narava nas je naredila tako , da so samci samo za razplod . Dokler smo jebači na vrhuncu , smo fantastični, je ni ovire , ki bi nas ustavila in sexali bi do nezavesti po možnosti več žensk naenkrat. Počasi pa postajamo leseni in kar hitro tonemo v neko lenobnost , medtem ko so ženske še multiorgazmične.
Kemija nas je rahlo vrnila v igro in modra tabletka dela čudeže. Ni pa več tako , saj prej sem že ob pogledu na rit , žensko seveda , kar poskakoval in hlače so postale pretesne. Sedaj , pa uvertura v večer , s celotnim programom, klavirjem , šampanjcem , depilacijo , odstranitev dlak v nosu , spodnjice pa sploh ne delujejo tako sexi kot včasih.
Bog ne daj , da je televizor prižgan , ker če je nogomet na sporedu , se sex avtomatsko izključi in preloži za kasneje ali pa kar za cel dan. Tako pač je .Vsi vemo kakšna je usoda in vloga petelinov. Oni končajo v loncu , mi pa v grobu, kokoši pa veselo naprej nesejo jajca.
klldmoll |  31 .05. 2014 ob  14: 12
-1
jah, celično dihanje je jebba - posle jebanja nema kajanja, itd., ipd. ! ! ... ;-)