"Komu pripada Ljubljana?"

Rop je svoj nagovor začel z vprašanjem, komu Ljubljana sploh pripada, pri tem pa omenil prisego newyorškega župana Mamdanija, ki je postavil podobno vprašanje. Po Ropovih besedah mesto pripada ljudem, ki v njem živijo, delajo, se učijo, vzgajajo otroke, ustvarjajo in se starajo.

Spregovoril je tudi o svoji povezanosti s prestolnico. V Ljubljani se je rodil, odraščal je v Šiški, v litostrojskih blokih, kamor se je njegova družina preselila, ker sta starša delala v Litostroju. Obiskoval je Gimnazijo Šentvid, študiral za Bežigradom, v Ljubljani si je ustvaril družino in v njej so odraščali njegovi otroci. Tudi ko ga je življenje za nekaj časa odpeljalo v tujino, se je v mesto vedno vračal.

Poudaril je, da za župana ne kandidira zato, da bi dokazoval, da je bilo v zadnjih 20 letih vse narobe. Po njegovih besedah se je Ljubljana močno razvila in veliko stvari je bilo narejenih dobro, vendar to ne pomeni, da ni mogoče nekaterih stvari izboljšati.

"Ko govorim o tem, da želim Ljubljano vrniti ljudem, ne govorim o brisanju tega, kar je bilo narejeno. Govorim o merilu za naprej: da pri vsaki pomembni odločitvi najprej vprašamo, kaj bo zaradi nje boljše v življenju ljudi," je dejal.

"Ljubljana ni župan. Ljubljana smo vsi"

Rop je poudaril, da Ljubljana ni mestna hiša in ni župan. "Ljubljana smo vsi," je dejal in dodal, da to zanj ni zgolj slogan, ampak način, kako bi moralo biti mesto vodeno.

Demokracija v mestu po njegovem pomeni, da so ljudje vprašani in slišani, preden je odločitev sprejeta. Ob tem je dejal, da demokracije ne predstavljata župan in mestni svet, ki ne dopuščata demokratičnega dialoga.

Kot pomembne temelje vodenja mesta je izpostavil demokracijo, pravičnost in učinkovitost.

Več različnih oblik stanovanjske gradnje

Na področju stanovanj je dejal, da mora biti cilj, da si lahko mladi, družine in upokojenci privoščijo varen in dostopen dom. Ljubljana po njegovem potrebuje več dostopnih stanovanj, hitrejše in predvidljivejše prostorske postopke ter zemljišča, ki na odločitve ne čakajo več let.

Zavzel se je za več javne, neprofitne, zadružne in zasebne stanovanjske gradnje.

"Pol ure zjutraj in popoldne pomeni 30 ur življenja na mesec"

Spregovoril je tudi o prometu in poudaril, da učinkovitost mesta pomeni manj časa, izgubljenega v prometnih zastojih. Zavzel se je za hitrejši in zanesljivejši javni promet, boljše povezave med četrtmi, urejene prestopne točke, pametnejše upravljanje semaforjev in prometnih tokov, več dostopnih parkirišč tam, kjer so potrebna, ter kolesarske povezave tam, kjer so smiselne.

Po njegovem bi morali uspešnost ukrepov meriti glede na to, koliko minut manj Ljubljančan vsak dan izgubi na poti. "Pol ure zjutraj in popoldne pomeni 30 ur življenja na mesec," je poudaril.

Več kot 30.000 ljudi brez osebnega zdravnika

Med pomembnimi vprašanji je izpostavil tudi dostop do vrtcev, zdravstvenih domov in podpore posameznikom, ko jo potrebujejo. Dejal je, da je v Ljubljani več kot 30.000 ljudi brez osebnega zdravnika, kar je po njegovih besedah več kot v katerem koli drugem slovenskem mestu.

"Mesto, ki zna peljati na stotine projektov, mora znati poskrbeti tudi za to, da ima vsak njegov prebivalec svojega zdravnika. Zdravje ni projekt, ki ga odpremo s trakom, ampak obljuba, ki jo je treba držati vsak dan," je dejal.

Pri zeleni prihodnosti je izpostavil drevesa, zelenice in gozdove, čist zrak ter hiter in zanesljiv zeleni javni prevoz.

"Mestna uprava mora biti servis ljudi, ne labirint"

Rop želi spremeniti tudi način poslovanja mestne uprave. Ocenil je, da bi moralo biti leta 2026 mogoče čim več občinskih postopkov opraviti od doma, občan pa bi moral na enem mestu videti svojo vlogo, vedeti, kdo jo obravnava, kaj še manjka in kdaj lahko pričakuje odgovor.

"Digitalizacija ni nova aplikacija. Digitalizacija je deset minut namesto štiridesetih. Mestna uprava mora biti servis ljudi, ne labirint. Občina mora čakati na občana, ne občan na občino. Mesto nam mora čas vračati, ne pa ga jemati," je poudaril.

Izpostavil je tudi, da Ljubljana ni samo središče mesta in da imajo posamezne četrti različne potrebe. Nekje po njegovih besedah manjka vrtec, drugje parkirišče, pločnik, avtobusna povezava, zelenica, ambulanta ali prostor za starejše. Četrtne skupnosti bi zato morale dobiti več možnosti za določanje prednostnih manjših investicij, mesto pa bi moralo jasno povedati, kaj bo izvedlo in do kdaj.

Vsak večji projekt bi moral dati štiri odgovore

Ljubljana mora po Ropovih besedah tudi v prihodnje investirati v ceste, šole, vrtce, stanovanja, šport, kulturo, parke in javni promet, ob tem pa potrebuje podjetnike, zasebni kapital, univerzo, raziskovalce, tehnologijo in nova delovna mesta.

Pri vsakem večjem projektu bi morali biti javnosti razumljivo dostopni štirje odgovori: kaj se gradi, koliko bo stalo, kdaj bo končano in kaj bodo s projektom pridobili Ljubljančani.

Poudaril je, da mora imeti vsak javni evro rezultat, ki ga je mogoče pokazati. Pri gradnji nove soseske bi morali hkrati načrtovati cesto, vrtec, šolo, zelene površine in javni promet, pri novih investicijah pa preverjati, koliko kakovostnih delovnih mest prinašajo.

"Razvoj ni tekmovanje v tem, kdo bo zgradil največ. Razvoj ima smisel samo, če zaradi njega ljudje živijo bolje," je dejal. Dodal je, da ne nasprotuje legitimnemu zaslužku investitorjev, vendar mora biti pri razvoju mesta korist ljudi primarni cilj mestne oblasti in ne profit kapitala.

Zakaj ustanoviti še eno politično stranko?

Rop se je v govoru dotaknil tudi vprašanja, zakaj Slovenija potrebuje še eno politično stranko. Dejal je, da je skepticizem po številnih novih političnih imenih, projektih in velikih napovedih v zadnjih letih razumljiv in zdrav.

Po njegovih besedah ne trdijo, da so pametnejši od drugih ali da poznajo odgovore na vsa vprašanja. Verjamejo pa, da je mogoče politiko voditi bolj odprto za znanje in argumente, manj obremenjeno z delitvijo ljudi na "naše" in "vaše" ter bolj usmerjeno v iskanje rešitev.

Želijo tudi zgraditi stranko, v kateri ljudje svojega glasu ne oddajo zgolj enkrat na štiri leta, ampak ga ohranijo tudi med mandatom.

"Z Urško Klakočar Zupančič sva oba nekoč že napovedala, da se iz politike umikava. Tako da se danes oba, precej javno, lotevava zarečenega kruha. Toda včasih se ga je vredno najesti. Še posebej, če verjameš, da imaš še kaj koristnega narediti," je dejal.

Spregovoril o vrnitvi v politiko

Rop je poudaril, da se v politiko ne vrača zaradi funkcij. Spomnil je, da je bil državni sekretar, minister, poslanec in predsednik vlade ter da je v tem času sprejemal dobre odločitve, pa tudi takšne, ki bi jih danes morda sprejel drugače.

Dolgo obdobje zunaj aktivne politike mu je po njegovih besedah omogočilo distanco. Kot nevarnost je izpostavil trenutek, ko politika začne verjeti, da pozna odgovore na vsa vprašanja in neha poslušati, pripadnost pa postane pomembnejša od argumentov.

Kritičen je bil do delitve političnega prostora na tabore. Po njegovih besedah je mogoče hkrati verjeti v socialno državo in podjetništvo, solidarnost in osebno odgovornost, konkurenčno gospodarstvo in dostojno delo, zeleni prehod in močno evropsko industrijo ter človekove pravice in pravila, ki veljajo za vse.

Politične sredine ne razume kot matematične točke med levico in desnico, ampak kot prostor, kjer je argument pomembnejši od pripadnosti in kjer sprememba lastnega mnenja po boljšem argumentu ni znak šibkosti.

"Pri obljubah imamo veliko konkurence"

Stranka, ki jo želi pomagati graditi, mora po njegovih besedah od oblasti zahtevati integriteto in učinkovitost. Učinkovita oblast brez integritete lahko postane samovoljna, poštena oblast, ki ni sposobna ničesar izvesti, pa ljudem prav tako ne koristi.

Poudaril je, da je treba politično delo meriti po rezultatih in po tem, kaj se je zaradi določene odločitve dejansko spremenilo v življenju ljudi. Sprejeta strategija, porabljen denar ali dobra namera po njegovem sami po sebi še niso rezultat.

"Pri obljubah imamo veliko konkurence. Pri rezultatih bi si je želel več," je dejal.

Klakočar Zupančič: V središču politike mora biti človek

Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru poudarila, da mora biti v središču politike človek. "Kakšen smisel ima lepo mesto, če si ljudje, ki so v njem odraščali, v njem ne morejo več ustvariti svojega doma? In predvsem kaj lahko naredimo, da ga bodo lahko?" se je vprašala.

Ljubljana po njenih besedah ne potrebuje razvoja zaradi razvoja samega, temveč takšnega, ki ljudem omogoča, da v mestu ostanejo in dobro živijo. To pomeni stanovanje, ki ni nedosegljivo, otroško varstvo, ki podpira družine, javni prevoz, ki človeku odpira mesto, in javne storitve, zaradi katerih je vsakdan lažji.

Pojasnila je tudi, da se je vrnila v politiko, ker čas, v katerem živimo, po njenem zahteva angažiranost. "Ne mislim, da moramo biti vsi člani političnih strank. Mislim pa, da si kot družba ne moremo privoščiti, da bi bili samo opazovalci," je dejala.

Program razdeljen na deset področij

Člani stranke so na kongresu potrdili program z desetimi vsebinskimi poglavji za izboljšanje kakovosti življenja. Ta zajemajo prostorski razvoj, stanovanjsko politiko, promet in mobilnost, energetiko in podnebne spremembe, kakovost zraka in zdravo okolje, zdravje in dolgotrajno oskrbo, digitalne javne storitve, zeleno infrastrukturo, mlade in družine ter demokratično in transparentno upravljanje mesta.

Generalni sekretar stranke Jani Möderndorfer, ki je bil med drugim podžupan Ljubljane v času prvega mandata župana Zorana Jankovića, je ob predstavitvi dejal, da razvoj ne sme biti politični cilj sam po sebi, ampak je dober takrat, ko se prevede v kakovost življenja.

"Po letih gradenj se moramo vprašati, kako lahko vse, kar že imamo - infrastruktura, javni prostor, šole, vrtci, zdravstveni domovi, športni objekti, kulturne ustanove, parki in mestne storitve - še bolje služi vsakdanjemu življenju," je povedal.

Ljubljana je po njegovih besedah metropola in mora biti odprto mesto, v katerem je vsak dobrodošel, vsak, ki se je v njem rodil ali si ga je izbral, pa se mora počutiti doma. Poudaril je, da odprto mesto nastaja od spodaj ter da ga ustvarjajo prebivalci, nevladne organizacije, društva, civilne iniciative, prostovoljci, kulturne in ustvarjalne skupnosti, posamezniki, ki opozarjajo na težave, četrtne skupnosti, stroka in zavodi.

Po lokalnih volitvah tudi na državno raven

Klakočar Zupančič je po kongresu pojasnila, da se stranka imenuje Ljubljana smo vsi, ker nastaja v Ljubljani in ker so politiko najprej začeli ustvarjati na lokalni ravni.

"To pa ne pomeni, da bo stranka ostala omejena na ljubljanski prostor. Po lokalnih volitvah si želimo delovati tudi na državnem nivoju in takrat bo stranka tudi ustrezno preimenovana," je napovedala.

V stranko sta se včlanila tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ter nekdanja poslanka Gibanja Svoboda in SD Mojca Šetinc Pašek. Za Lobnika je to prva politična stranka, Šetinc Pašek pa je danes povedala, da je izstopila iz SD.

"Zorana Jankovića ni več, gre za Ljubljano"

Rop se je ob koncu govora znova vrnil k vprašanju, komu pripada mesto. Dejal je, da Ljubljana ni last župana, mestne uprave, politične stranke, liste aktualnega župana ali katerekoli interesne skupine.

"Mandat ni lastništvo. Funkcija ti je zaupana za določen čas. Z njo dobiš pooblastilo in odgovornost, nekoč pa jo predaš naslednjemu," je dejal in dodal, da je treba mesto nasledniku predati v boljšem stanju, kot si ga prejel.

Ljubljano je opisal kot mesto znanja in univerzitetno središče ter poudaril njeno zgodovinsko vlogo pri odporu proti nazadnjaški in avtoritarni oblasti. Kritičen je bil do sedanjega župana in njegovega delovanja ter mu očital "sramotno koketiranje z balkanskimi avtoritarci in simpatizerji vojnih zločincev".

"Dosedanji župan s svojimi problemi, svojim delovanjem in nenazadnje sramotnim koketiranjem z balkanskimi avtoritarci in simpatizerji vojnih zločincev - ni in nikoli ne bo alternativa avtoritarni oblasti. Kdor oblast razume kot lastnino, mestu ne more prinesti več preglednosti in demokracije," je dejal.

Po njegovih besedah bo Ljubljana po naslednjih volitvah postala mesto vseh generacij in vseh četrti, ne mesto enega človeka, ene stranke ali ene interesne skupine.

Ob koncu je parafraziral Jožeta Pučnika: "Zorana Jankoviča ni več, gre za Ljubljano."

Stranko Ljubljana smo vsi so sicer ustanovili 23. septembra, ko so sprejeli statut in določili njene organe. Sopredsednika Rop in Klakočar Zupančič bosta tudi nosilni imeni strankinih prizadevanj na novembrskih volitvah. Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Klakočar Zupančič pa bo nosilka liste za mestni svet.