Vendar so s preživetvenega vidika rastline za človeštvo neprimerno pomembnejše od živali. Od rastlin smo odvisni veliko bolj kot od živali. So viri hrane in zdravil; sodelujejo pri nastanku, obnovi in učvrstitvi naših tal; igrajo vlogo pri regulaciji atmosfere in v vodnem ciklu. In seznam se nadaljuje ... Globalne okoljske spremembe, pogosto predstavljene kot velika grožnja za preživetje živali in nas samih, ne predstavljajo nič manjše grožnje rastlinam, ki nam omogočajo življenje. Nikoli ne pozabimo: "Ko trave ne bo več ...".

S to mislijo se je 80 udeležencev iz 25 držav srečalo - zaradi trenutnih razmer nekateri preko spleta - v srednjeveškem italijanskem mestu Bologni, da bi razpravljali o trenutnih smernicah ohranjanja rastlinske pestrosti. Srečanje je potekalo v okviru programa COST (Sodelovanje v znanosti in tehnologiji) Evropske unije, organizirala pa ga je COST akcija 18201 - "Conserve Plants". Za širšo javnost sta bili predvesm zanimivi predavanji Johna D. Thompsona in Renate Sõukand in Yulije Prakofjewe.

John D. Thompson je v zanimivem predavanju predstavil ohranjanje evolucijskega potenciala v sredozemski flori. Poudaril je, da moramo pri varovanju rastlin - poleg ustaljenih - upoštevati tudi manj običajne pristope k varovanju, kot je skrb za ohranjanje križancev in robnih populacij ali pomen genetske raznolikosti med populacijami. Ti primeri ponazarjajo, kako v strategije ohranjanja vključiti ekološko dinamiko in evolucijske spremembe.

Raziskovalki etnobotanike Renate Sõukand in Yuliya Prakofjewa sta predstavili vidik, da je naše življenje sestavljeno iz "pripovedi" in da je naš odnos do rastlinstva ena takih pripovedi. Njuno predavanje z naslovom "Govoriti v praznini - vloga človeka pri ohranjanju rastlin z uporabo kontaktnega prostora poljsko-litovsko-beloruske tromeje kot študijskega primera" je na prvi pogled neobičajna tema na znanstvenem srečanju. A pripovedovanje Renate in Yuliye je kmalu zelo jasno pokazalo, da je treba pobude, kot je njuna, predstaviti širšemu znanstvenemu občinstvu, saj omogočajo ponoven premislek o našem pogledu na naravni svet.

Obe predavanji sta se začeli z zelo različnih perspektiv, a se zaključili s podobnim sporočilom: v kontekstu življenja rastlin in globalnih okoljskih sprememb smo vsi mi aktivni deležniki. Še tako pomembne znanstvene raziskave s področja varovanja rastlin pa nimajo  pomena, če raziskovalci svojih ugotovitev niso zmožni predstaviti širši javnosti v neposredni, razumljivi obliki. Če se znanstveniki pogovarjajo le med seboj, se družbeni vpliv njihovega dela izgubi. Preprosta sporočila, ki sporočajo kompleksne koncepte, je pogosto mogoče najti tudi v besednjaku ljudskih modrosti o rastlinah.

Gostujoči predavanji sta podali spodbudno podlago za kasnejše razprave o ciljih COST akcije in spremljanju napredka pri njihovem doseganju.

Eno samo srečanje, ne glede na to, kako produktivno je, seveda ne bo ustavilo svetovnega trenda v upadanju rastlinske pestrosti. Izziv, ki ga je to srečanje izpostavilo, je jasen: izobraževanje je ključno, saj bo le s tem globalna javnost ponotranjila osrednjo vlogo raznolikosti rastlin pri ohranjanju naše vsakdanje normalnosti.

COST akcija ConservePlants se je začela oktobra 2019 in bo trajala do oktobra 2023. Vodi jo dr. Živa Fišer z Univerze pa Primorskem, sopredseduje pa ji dr. Giovanna Aronne z Univerze Federico II v Neaplju. Bolonjsko srečanje je vodila dr. Marta Galloni z Univerze Alma Mater Studiorum v Bologni. V akciji sodeluje 40 držav in preko 150 raziskovalcev s področja varovanja ogroženih rastlin.