"Dobili smo novo vlado, v kateri vas je večina podpirala krajši delovni urnik, med njimi tudi Robert Golob, ki je rekel, da bi lahko v roku štirih let prešli na 32-urni delavnik. Bližamo se koncu leta, toda od vlade in ostalih strank še nisem slišal, da bi se začeli pogovarjati o uvedbi krajšega delovnega urnika, ampak samo o zvišanju minimalne plače v začetku naslednjega leta, kar se mi zdi kot izdaja volivcev, saj sem že večkrat eksplicitno rekel, da želim krajši delovni urnik, kar je prioriteta, ne pa višje plače," je na predlagam.vladi.si izpostavil eden od državljanov.

S krajšim delovnim časom, ki bi trajal štiri dni v tednu, so različne države začele eksperimentirati po začetku pandemije covida-19. Seveda za enako plačilo in ugodnosti, a tudi z enakimi delovnimi obremenitvami. Zagovorniki menijo, da bodo s takim delovnim časom zaposleni lažje našli ravnovesje med službenim in zasebnim življenjem. Posledično so bolj zadovoljni zaposleni pri delu tudi bolj produktivni. Sindikati po vsej Evropi že pozivajo vlade k uvedbi štiridnevnega delovnega tedna.

Kot je na portalu predlagam.vladi.si še izpostavil omenjeni državljan, se vlada in politične stranke v Sloveniji zdaj "izgovarjajo na sindikate, da bi morali oni dati pobudo. Preden ste bili izvoljeni niste omenjali sindikatov, temveč ste se sklicevali, da ne morete storiti nič, ker niste v vladi. Sedaj, ko ste v vladi, boste s figo v žepu čakali štiri leta do naslednjih volitev, da boste lahko ponovno obljubili krajši delovni čas?"

Belgijci ne delajo manj, delovne obveznosti strnejo

Belgijci, na primer, so si od februarja letos izborili pravico, da lahko polni delovni teden opravijo v štirih dneh brez, da bi izgubili del plače. To ne pomeni, da delajo manj, ampak svoje delovne obveznosti preprosto strnejo v štiri dni, namesto pet. Belgijska vlada je ob tem poudarila, da upa, da bo trg dela s tem postal bolj prožen in bo olajšal ljudem združevanje družinskega življenja in kariere, poroča Euronews.

V britanskem poskusu sodeluje 70 podjetij

86 odstotkov podjetjih v Veliki Britaniji, ki so se odločila za šestmesečni poskus, bodo krajši delovni teden verjetno uvedla trajno, saj se je izkazal kot "izjemno uspešen". V poskus, ki ga vodijo raziskovalci univerz Cambridge, Oxford ter Boston College, se je prijavilo 70 podjetij s 3300 zaposlenimi. Poskus se je začel junija letos in bo trajal do decembra. Preučil bo vpliv krajšega delovnega časa na produktivnost in počutje zaposlenih, vpliv na okolje ter enakost spolov.

Podobni programi se bodo začeli v ZDA in na Irskem, načrtuje jih Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Na Novi Zelandiji v poskusu že sodeluje 81 zaposlenih, ki delajo v blagovnem velikanu Unilever. Štiridnevni delovni teden bodo imeli eno leto, brez da bi se jim znižala plača.

Krajši delovni čas že ima 90 odstotkov zaposlenih Islandcev

Na Škotskem naj bi štiridnevni delovni teden poskusno uvedli prihodnje leto, a so nekatera podjetja to že storila. Delovni čas je krajši za 20 odstotkov, brez da bi se jim pri tem znižala plača. Anketa je pokazala, da takšen delovni urnik podpira 80 odstotkov Škotov.

Največji pilotni projekt s 35- ali 36-urnim delovnim tednom je v letih 2015–2019 izvedla Islandija. Sodelovalo je 2500 ljudi. Projekt je bil uspešen do te mere, da ima sedaj krajši delovni čas 90 odstotkov zaposlenih Islandcev. Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje manj pod stresom, beležijo tudi manj izgorelosti.

Na Švedskem poskus uvedbe krajšega delovnega urnika naletel na kritike

Švedska pa je država, kjer poskus uvedbe štiridnevnega delovnega tedna leta 2015 ni bil dobro sprejet. Predvsem leve politične stranke so menile, da bi bilo to "predrago". Pozitivne rezultate so zabeležili na oddelku za ortopedijo švedske univerzitetne bolnišnice, kjer je v poskusu s šesturnim delovnikom sodelovalo 80 medicinskih sester in zdravnikov. Da bi nadomestili izgubljeni čas, so zaposlili novo osebje. Čeprav je bil odziv zaposlenih pozitiven, je poskus naletel na številne kritike, zato so idejo opustili.

Avtomobilsko podjetje Toyota je že pred desetimi leti uvedlo skrajšan delovni čas za svoje mehanike in pri tej odločitvi tudi ostalo.

Najkrajši povprečni delovni teden ima po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Nemčija, saj traja 34,2 ure. Sindikati so kljub temu glasni in pozivajo h krajšemu delovnemu tednu, saj menijo, da bo to pomagalo ohraniti delovna mesta in preprečiti odpuščanja. Anketa je pokazala, da 71 odstotkov ljudi, ki delajo v Nemčiji, podpira štiridnevni delovni teden.

Bo Japoncem uspelo zmanjšati smrtnost zaradi preobremenjenosti na delu?

In če se krajšega delovnega tedna v Nemčiji lotevajo manjša start-up podjetja, na Japonskem to počnejo velika. Japonska vlada je lani objavila načrt za doseganje boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Za kaj takega ima pomembne razloge, saj veliko Japoncev umre zaradi preobremenjenosti na delu, pogosto zbolevajo in postanejo samomorilni.

Leta 2019 je Microsoft naredil poskus, v katerem je zaposlenim v enem mesecu ponudil tridnevne vikende. Produktivnost se je povečala za 40 odstotkov.

Štiridnevni delovni teden bo poskusno uvedlo tudi 200 malih in srednje velikih španskih podjetij. Poskus naj bi trajal eno leto, ni pa še znano, kdaj ga bodo začeli.

Kje je ideja obtičala pri nas?

Na splošno se zdi, da so štiridnevnemu delovnemu tednu naklonjeni tako rekoč po vsem svetu, razen redkih izjem. Nekateri so s poskusom že začeli, nekateri se nanj pripravljajo, v Sloveniji pa je ideja, kot kaže, obtičala v predalu predvolilnih obljub. Novembra lani so bili glasni v stranki SD. "Ker se svet hitro spreminja, se moramo hitro odzvati in poiskati ustrezne rešitve," je takrat dejala aktualna zunanja ministrica Tanja Fajon. Prenovo socialno-ekonomskih razmerij je označila kot ključni del novega socialnega sporazuma.

V SD so takrat navedli, da želijo začeti pogovore s sindikati o skrajšanju delovnega časa na 32 ur tedensko po zgledu pilotnih projektov iz tujine. Ob tem je treba spomniti, da v Sloveniji že imamo primere dobre prakse. Pred leti je 30-urni delavnik uvedlo podjetje Donar, ki iz recikliranih materialov izdeluje oblikovalsko dovršeno pohištvo. In pri takem urniku tudi ostalo.

Glasni so bili pred letom dni tudi sindikati. V Pergamu so, na primer, opozorili, da 28 odstotkov zaposlenih v Sloveniji dela več kot 40 ur tedensko. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so menili, da je potrebno pri ideji o skrajšanem delovnem času obravnavati tudi platformno delo in delo na daljavo, da skrajšanje delovnega časa ne bi bilo zgolj navidezno. Vsi pa so se strinjali, da je trenutek za poskus uvedbe skrajšanega delovnega časa pravi.

Zato smo na stranko SD in delovno ministrstvo naslovili novinarsko vprašanje, ali se je v zvezi s tem karkoli do danes zgodilo, ali so bili narejeni kakšni premiki naprej. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.