V Ricmanje, slovensko zamejsko vas na severnem robu Istre v Italiji, ki šteje nekaj sto prebivalcev, prihajajo trume vernikov. V cerkvi Sv. Jožefa pater Rozo kroti demonske obsedenosti.
EKSORCIZEM TIK ZA MEJO: Pater med mašo kroti demonske obsedenosti
Trst
Tudi v soboto se je po poročanju Primorskega dnevnika v Ricmanjih trlo vernikov, predvsem iz Hrvaške, nekaj med njimi naj bi bilo tudi Slovencev. Prišli so v zgodnjih jutranjih urah z osebnimi avtomobili, pa tudi z organiziranimi prevozi.
Pater Rosario Palić (pater Rozo) je uradni eksorcist tržaške škofije in je pooblaščen za krotenje obsedenosti z demoni. Palić je tudi ustanovitelj bratovščine Trajnih Klanjatelja Presvetog Trojstva. V zadnjem času naj bi postal v širši okolico toliko znan, da so začele v Ricmanje prihajati skupine vernikov tako rekoč vsak teden.
Še pred mašo ob 10. uri je pater, ki ni želel biti imenovan, sprejemal ljudi v urejenem prostoru v Baragovem domu poleg cerkve. V zameno za različne predmete, kot so stekleni kozarčki z blagoslovljeno vodo, sol, eksorcirano sveto kadilo, zapestnice, blagoslovljeno olje in svete relikvije, je sprejemal prostovoljne prispevke.
Fotografom je vstop v cerkev prepovedan oziroma prisotnost medijev ni priporočljiva, zato morajo fotoaparati ostati pred cerkvijo. Kot še piše Primorski dnevnik, se je sobotna maša začela s pesmijo Glory, glory, aleluja, ljudje pa so peli in ploskali ter se premikali v ritmih pesmi. Nato naj bi pater Rozo začel z rituali, ki so lahko za nekoga, nevajenega eksorcizma, neprijetni, predvsem ko ljudje začnejo vpiti in se zvijati.
Duhovnik iz Ricmanj je v kratkem zapisu leta 1827 pojasnil, da so v cerkvi Sv. Jožefa namenoma ugašali visečo luč, nato pa so jo večkrat dobili prižgano. Zaradi tega dogodka je nastala ena najbolj slavnih božjih poti v avstrijskem cesarstvu.
Kmetje so o samoprižiganju luči v cerkvi, ki se je takrat imenovala cerkev Sv. Jurija, leta 1749 obvestili kaplana v Dolini, ki jim je naročil naj luč ugasnejo in dobro zaklenejo, kar so 23. marca 1749 tudi storili. Luč je zagorela še istega večera. Ker se kljub zaklenjeni cerkvi, zamreženim oknom in drugim varnostnim ukrepom prižiganje luči ni nehalo, so obvestili tržaškega škofa. Maja 1749 so pripravili veliko procesijo, cerkev posvetili Sv. Jožefu, jo za romarje zaprli in ustanovili bratovščino Sv. Jožefa.