Dragomir Matić in Zeno D' Agostino

Ponedeljkov posvet v Trstu na temo mednarodne vloge Trsta in možnih sinergij med tržaškim in koprskim pristaniščem je organizirala italijanska sindikalna centrala CGIL v sodelovanju s Konfederacijo sindikatov 90. Kot je predsednik pristaniške uprave vzhodnega Jadrana (do pred nedavnim tržaške pristaniške uprave) pojasnil D' Agostino, se Trst ne more kosati s Koprom v istih segmentih, denimo pri tarifah, ima pa druge prednosti, kot denimo intermodalnost in brezcarinske točke.

Kot je dodal, pa se svet končno zaveda, da je severni Jadran hitrejša in ugodnejša pot za tovor v osrčje Evrope. Da bi to izkoristili, pa je treba sodelovati tako na skupni promociji obeh luk kot tudi razmisliti o možnem sodelovanju na področju dela oz. usposabljanja zaposlenih. D' Agostino je med drugim ugotavljal velik skupni potencial obeh pristanišč, kar se tiče železniškega pretovora, kjer Trst in Koper skupaj denimo presegata nizozemski Rotterdam.

Matić pa je poudaril, da morajo preskočiti dosedanja stališča in okvirje, ki do danes niso dovoljevala skupnega razmišljanja obeh luk. Sosednji pristanišči namreč razvijata nekatere dejavnosti, ki so si popolnoma različne, zato nima smisla poskušati prevzeti panogo, kjer je drugo pristanišče konkurenčnejše, kar bi bilo dolgoročno v škodo obeh. V Luki Koper si v skladu z leta 2015 sprejeto strategijo tako osredotočajo na tiste dejavnosti, kjer so konkurenčni, nimajo pa želje razvijati dejavnosti, ki do zdaj niso bile prioritetne in ki jih tradicionalno izvajajo v Trstu.

Obstajajo seveda dejavnosti, kjer imata obe luki stične točke in kjer vidijo možnost sodelovanja, je povedal Matić in kot primer navedel promet kontejnerjev. Pri tem je pomembno razumeti, da če se Trst tu ne bo razvijal, bo to negativno vplivalo tudi na Koper in obratno.

Obe pristanišči načrtujeta večstomilijonska vlaganja v naslednjih nekaj letih, kar Matića veseli, saj gre po njegovih besedah za zgodovinsko priložnost, ki jo je treba izkoristiti. Zlasti Kitajci namreč intenzivno iščejo inačice nove svilne poti do Evrope in tu Matić vidi priložnost, da skupaj s Trstom konkurirajo severnoevropskim lukam. Pri tem je navedel tudi nekaj številk: tako bosta Koper in Trst letos skupno pretovorila že poldrugi milijon kontejnerskih enot, do leta 2020 pa bodo skupaj sposobnih pretovoriti dva milijona kontejnerskih enot.

"S skupnimi vlaganji v infrastrukturo in mehanizacijo moramo pri ladjarjih, končnih strankah utrditi odnos, da je severni Jadran ne samo alternativa severnoevropskim pristaniščem ..., ampak da je to primarna izbira," je še izpostavil predsednik uprave Luke Koper.

Ob robu posveta je Matić glede možnosti vzpostavitve železniške povezave med pristaniščema dejal, da je to "predvsem politična odločitev". "Za nas kot pristanišče Koper kot tudi za pristanišče Trst je zelo pomembno, da ima dobre zaledne povezave," je dodal. Glede načrtov o umestitvi plinovoda v Tržaškem zalivu pa je Matič pojasnil, da bodo pozorni na razvoj dogodkov, da pa težko komentira trenutno dogajanje, saj v Kopru niso seznanjeni s podrobnostmi projekta.