Tako je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal v.d. generalnega direktorja Davčne uprave RS (Durs) Tomaž Perše. Ker gre za razmeroma visoko številko, to je 0,9 odstotka celoletnih Dursovih prihodkov, so vse porabnike, ki so sicer že sami med letom ugotavljali razhajanja, o tem obvestil in se dogovorili za načine, postopke in roke plačila, je dodal.

"To pomeni, da bo državni proračun dobil 104 milijone evrov sredstev. Od tega bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Dursu moral vrniti 66,3 milijona evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 37,6 milijona evrov. Nekatere občine bodo dobile denar nazaj, druge ga bodo morale dati Dursu, neto saldo na ravni občin pa znaša 8000 evrov," je orisal Perše.

Uskladitve veljajo do konca avgusta, Durs pa bo opravil še uskladitve za september. Teh bo po predhodnih ocenah še za okoli pet milijonov evrov. "Od oktobra naprej pa teh usklajevanj ne pričakujemo več, saj naj bi sistem deloval pravilno," je napovedal Perše.

Novi vodja službe generalnega direktorata na Dursu Peter Grum je povedal, da tudi pri poslovanju Dursa z ostalimi davčnimi zavezanci še vedno prihaja do nekaterih težav. Zato je Durs odpravil t.i. avtomatične pobote. "Pobotov preplačil na enem tipu davka se ne bo več poravnal z dolgom pri drugem tipu davka," je orisal.

Durs bo za zavezance, ki to želijo, ohranil možnost univerzalnega sklica. "S tem bo Durs tistim, ki želijo obveznosti plačevati na poenostavljen način, na njihovo željo opravil avtomatski pobot," je povedal. Je pa ob tem opozoril, naj bodo zavezanci pri plačilih na splošno pozorni na pravilno navedbo reference.

Grum je opozoril, da se v javnosti ustvarja napačen vtis, da je večina stanj na Dursu neusklajenih. "Težave imamo pri poslovnih subjektih, ki imajo veliko število transakcij in so zavezanci za več tipov davkov, gre pa večinoma za neto dolžnike do Dursa," je povzel stanje Grum.

Ker je zaradi uvedbe t.i. prve faze novega informacijskega sistema prišlo do več težav, se je Perše vsem zavezancem opravičil. "Prehod ni bil enostaven," je priznal in razkril, da je Durs zato že razrešil nekaj za to odgovornih ljudi.

Odgovornost iščemo še naprej in če se bo izkazalo, da je pri tem kriv tudi izvajalec, to je podjetje IBM, bodo preučili možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti ali unovčevanja bančne garancije, kar jim pogodba z izvajalcem omogoča, je napovedal.

Vendar pa je uvedba prinesla tudi nekaj pozitivnih rezultatov. "Durs je od 1. januarja do konca oktobra izdal 99.000 sklepov o davčni izvršbi, kar je 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izdal je 244.000 opominov, kar je 7,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Letos je terjal za 1,5 milijarde evrov davčnega dolga, izterjali pa 455 milijonov evrov," je nanizal Perše.

Durs sicer pred postopki izvršbe zavezance pozove k plačilu, čeprav tega po zakonu ni dolžan storiti. Vendar se zavedajo, da izvršba nosi s seboj visoke stroške in druge težave za zavezanca. Na podlagi poslanih opominov je tudi največ izplačil in na tej podlagi so do konca oktobra izterjali za 29 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. "Način z opomini je zelo učinkovit," je dejal Perše. 

Durs se bo druge faze uvedbe novega informacijskega sistema lotil predvidoma do konca letošnjega leta. Cel projekt pa naj bi bil zaključen leta 2015, še načrtujejo.