Obisk visokogorja v zimskih mesecih marsikateremu gorniku predstavlja poseben izziv, zlasti za neizkušene pa je lahko tudi zelo tvegano početje. Nevarnosti zdrsov, snežnih plazov in opasti od obiskovalca gora v tem času zahtevajo podrobno poznavanje razmer in terena ter primerno opremljenost. Nikakor pa v hribe ne hoditi sam, poudarjajo v GRZS.
Zimski obisk gora je lahko izziv, naj ne bo izzivanje
V tokratni zimi, torej odkar je v gorah padel sneg, so gorski reševalci posredovali že v približno desetih nesrečah, je za STA povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik. Med temi sta bili dve nesreči povezani s snežnimi plazovi, ki so zahtevali eno človeško življenje, dva gornika pa sta se poškodovala.
V dneh pred novim letom je bilo tovrstnih nesreč po besedah Potočnika še več, vendar pa Gorski reševalni službi v večini primerov ni bilo treba posredovati, saj so se gorniki iz težav rešili sami. So pa reševalci še nekajkrat posredovali v primerih zdrsov na zaledeneli podlagi.
Sodelovanje s slovensko vojsko
Za vsako reševalno akcijo sicer skušajo v Gorski reševalni službi zagotoviti tudi helikopter. V ta namen sodelujejo s Slovensko vojsko in policijo. Za potrebe reševanja v gorah in na težko dosegljivih predelih je tako na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva pripravljen helikopter Bell 412.
Kot poudarja Potočnik, sodelovanje z vojsko in policijo poteka korektno in brez težav, izpostavlja pa tudi, da so piloti zelo sposobni, izkušeni in potrpežljivi. Vendarle pa helikopter zaradi vremenskih razmer vedno ne more posredovati, zaradi česar še vedno več reševanj opravijo na klasičen način.
Plazovi in poledenela podlaga so tudi sicer med glavnimi nevarnostmi zimskega planinarjenja. Kot je pojasnil Potočnik, v gorah letošnjo zimo resda ni prav veliko snega, a je ta spodaj pomrznjen in predstavlja nevarnost zdrsa. Ko nanj pade novi sneg in ga veter spiha v klože, pa se izrazito poveča nevarnost proženja plazov.
Ob ustrezni pripravljenosti ter poznavanju terena in zimskih razmer v gorah je za gorništvo v zimskih mesecih treba biti tudi ustrezno opremljen. Kot opozarja Potočnik, pa je dereze in cepin treba znati uporabljati, saj so v nasprotnem primeru ti pripomočki lahko tudi nevarni. Za primer plazu je obvezna zimska oprema tudi plazovna žolna oz. sonda. "Nikakor pa v hribe ne hoditi sam, pozimi sploh ne," še poudarja Potočnik.
Pod snežnimi plazovi sicer v povprečju v eni zimi umrejo dva ali trije planinci. Na leti ravni pa se število vseh nesreč po besedah Potočnika v zadnjem času postopno povečuje, in sicer za kakšen odstotek na leto. Kot je pojasnil, so leto 2011 končali s 406 intervencijami, leto 2012 pa s 415 posredovanji.
Več iz rubrike Šport: