V biografiji Kershaw podrobno opisuje Hitlerjevo življenje od otroških let do razvoja v agitatorja in firerja na čelu tretjega rajha ter dokončnega poraza in samomora. Med drugim bralec dobi odgovore na vprašanja, ali je bil Hitler povprečnež in zguba, ki je hotel živeti kot mitski junak, ali bi se Nemčija brez Hitlerja zapletla v vojno in ali bi tudi brez Hitlerja prišlo do genocida Judov?

Sprva je delo izšlo na več kot 2000 straneh, a ga je nato avtor na željo bralcev leta 2008 skrajšal za polovico, predvsem na račun znanstvenega aparata. A bistvo po mnenju urednika knjige Tineta Logarja ostaja: Hitlerjeva biografija, zgodbe ključnih sodelavcev in spremljevalcev, podkrepljene z dokumenti in dnevniki, vse umeščene v nemško in svetovno zgodovino.

Pirjevca, je knjiga, ki med mednarodnimi kritiki sicer velja za najboljšo Hitlerjevo biografijo doslej, prav zaradi tega tudi malo razočarala. Po njegovih besedah je avtor premalo prostora namenil dogajanju v Severni Afriki, Italiji in Balkanu. "Tito je omenjen le enkrat, partizanov v tej knjigi ni, to me moti," je dejal.

Pirjevec je še poudaril, in v tem piše tudi v spremnem besedilu, da Hitler nikjer, razen morda na Slovaškem, ni imel "ideološko tako bliskih sodelavcev kot pri nas". Pirjevec je imel v mislih idejo križarske vojne proti boljševizmu, ki jo je s podporo škofa Gregorja Rožmana snoval duhovnik Janez E. Kalan. S Hitlerjem so imeli istega sovražnika, zato so mu obljubili zvestobo.

Pirjevec je povzel še nekaj ključnih razmišljanj za razumevanje celotne zgodbe. Po njegovi presoji "Hitler ne bi mogel biti Hitler, če ne bi bil Avstrijec". Dunaj, kjer je preživel svoja formativna leta, ni bil le kulturni center, ki so ga gradili večinoma Judi, temveč je potrebno spomniti tudi na tamkajšnji zatohel, sovražen, zaničevalen ambient. Na Dunaju so živeli tudi Judi iz Galicije, ki so bili prepoznani kot "revna umazana raja", prav dobro je niso odnesli niti Slovani. V takšnem okolju, je poudaril Pirjevec, je zrasel Hitler, "ki je bil faliran človek, ne faliran študent".

Ko se je Hitler vrnil iz prve svetovne vojne, je v Münchnu razvijal ter utrjeval ideje, ki si jih je pridobil na Dunaju. Za poraz v vojni je bila po Hitlerjevem prepričanju kriva domača opozicija, v resnici naj bi jih torej premagali Judje. Vladala je vsesplošna finančna kriza in Hitler je odgovarjal frustracijam nemškega naroda. Takšne razmere porajajo, in to je po Pirjevčevih besedah najbolj nevarno, neuke demagoge. Hitlerja so podpirali nemški kapitalisti, saj so mislili, da je muha enodnevnica, ki pa bo zadušila socialiste in komuniste. Tudi levica je bila kriva za vzpon Hitlerja, saj se ni znala združiti ob pravem času, je poudaril Pirjevec in dodal, da je bila situacija nadvse podobna današnji.

Monografijo sta prevedla Janko Lozar in Marjana Karer, ki sta pohvalila berljiv in prepričljiv avtorjev slog. "V Hitlerjevem bunkerju sem slišala, kako brnijo ventilatorji," je ponazorila Karerjeva.