Novi zakon, ki določa višino katastrskega dohodka, predvideva, da bi se ta lahko dvignil kar do 14-krat. V Obalno-kraški regiji bi bila nova cena skoraj sedemkratnik sedanje, od 239 evrov na hektar bi se tarifa zvišala na vrtoglavih 1640 evrov za hektar. 

Vinogradniki enostavno ne razumejo novega predloga, večinoma pa si ga razlagajo tako, da se jih država želi znebiti. "Osebno sem zgrožena. Govorila sem že s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki bodo poskušali preprečiti sprejetje zakona," nam je zaupala Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinarjev slovenske Istre (DVSI). 

Pravi, da bi, v kolikor bi zakon res sprejeli, to pomenilo, da bi večina začela opuščati svoje vinograde ali pa jih posekala. "Imam pa občutek, da so v ozadju že neke "hijene", ki čakajo ravno na to priložnost, da pridejo do naših vinogradov," je še dejala Mahničeva. 

Omenjeni zakon bi brez dvoma prizadel vse vinogradnike, še posebno pa male (to so tisti, katerim je vinogradništvo bolj dopolnilna dejavnost) in srednje (to so večinoma poklicni kmetje, ki pa nimajo masovne proizvodnje.)

Mahničeva še dodaja, da tudi z vidika turizma ne bi bilo lepo, če bi vsi gostje, ki si ogledajo zaledje, namesto urejenih vinogradov gledali zapuščene, poraščene latnike. Pričakuje tudi pomoč ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki ponavadi ni dopustil, da bi prihajalo do takšnih anomalij v kmetijstvu, čeprav se tokrat na omenjeno temo še ni oglasil. "Lahko povem samo to: če bo zakon, tako kot je predlagan, tudi sprejet, se nam obeta kmečki punt."

Več iz rubrike Družba:

Golf v Sečovljah dviga vse več prahu

Koprska občina z novim razpisom

Krajevna skupnost Črni Kal praznuje