Vlada Republike Slovenije je na petkovi redni seji razrešila Igorja Maherja in Staneta Seničarja kot člana nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe, d.d., ter za člana NS SOD imenovala Martina Brataniča in Radivoja Nardina. Slednja bosta nadzorovala državno premoženje do oblikovanja državnega holdinga. Po zamenjavi se je vsul plaz očitkov, da je ta sicer legitimna, vendar ni bila izvedena v skladu z zakonom.
Zamenjava v Sod-u še odmeva
"Četrti odstavek 31. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu določa, da od uveljavitve tega zakona do preoblikovanja družbe SOD v SDH naloge in pristojnosti skupščine SOD izvršuje vlada. V skladu z navedenim vlada razreši in imenuje člane nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe, d.d.," pravijo v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnem mestu vlada.si.
Novopečeni državni nadzornik, sicer izolski svetnik iz vrst SDS mag. Radivoj Nardin, nam je povedal: "Moj cilj je, tako kot povsod, kjer sem deloval, ta, da poskrbim za čim boljše rezultate, za čim večje dobičke. Sicer pa je bilo šele v petek, nisem imel še dovolj časa za preučevanje in analiziranje aktualnega stanja. Seveda bomo nadzorniki ostali na položaju le toliko časa, dokler ne bo oblikovan državni holding. To lahko traja morda še kak mesec.“
Kaj bo z Luko?
"Luka je paradni konj primorskega gospodarstva, nanjo je vezanih ogromno podizvajalcev, po moji oceni tako ustvari še dodatnih 100.000 delovnih mest. V kolikor bi izgubili kontrolni delež, bi to imelo veliko negativnih posrednih posledic. Potrebno je paziti na to, da se Luka razvija, s stagnacijo Luke bi se namreč brezposelnost na Obali še bolj povečala,“ je še komentiral Nardin.
Igor Maher, član Državljanske liste, nam je pojasnil: "Kar se tiče legitimnosti, lahko seveda vlada kot 100-odstotni lastnik na skupščini predlaga zamenjavo nadzornikov, vprašanje pa je, če so to pravilno speljali. Pravniki imajo glede tega različna mnenja. Jaz bom to njihovo odločitev spoštoval in ne mislim sodno izpodbijati ničesar. Ponavadi pride do menjave celotnega nadzornega sveta, ne pa posameznikov, če vlada meni, da nadzorni svet dela slabo. V koalicijski pogodbi smo imeli zapisano, da se bo iskalo tuje vlagatelje. Glede tega, da bi se, recimo, Luka prodajala, ni vse tako enostavno, kot si nekdo misli. Infrastrukture država ne more kar tako prodati. Prej bi se morala Luka preoblikovati v luško upravo, ki je v lasti države in šele po tem se lahko da v upravljanje ali lahko pride do klasične prodaje."
Državna razprodaja?
Tekoče leto bo verjetno prineslo tudi vrsto prodaj deležev v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Gre tako za deleže v državni lasti kot za deleže v zasebnih rokah, pri tako rekoč vseh pa je odločitvi lastnikov za prodajo botrovala gospodarska in finančna kriza.
Poleg seznama podjetij, ki naj bi šla v prodajo, ni še jasno, kaj bo vlada storila z deleži v Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM). Neuradno se letos pričakuje tudi odločitev o prodaji državnih deležev v družbah Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Petrol. Pivovarna Laško pa želi prodati delež v Delu.
Sorodne novice:
Korupcija in nacionalizem resni težavi